Ravnateljica šole se je z ugovorom Mam za svobodo strinjala in knjigo prejšnji mesec odstranila s knjižne police, poroča Ameriška tiskovna agencija AP. Problematično naj bi bilo, da v knjigi na eni točki pokažejo protagonistko, kako se sprehaja po parku, očarana nad ženskimi golimi kipi, pozneje pa prijateljici predlaga, da si pokažeta oprsje.
Druge knjige o Ani Frank in izvodi njenega dnevnika, ki ga je pisala med nemško okupacijo Nizozemske na podstrešju hiše v Amsterdamu, ostajajo v knjižnicah šolskega sistema.
Po zakonu morajo šole na Floridi poučevati o holokavstu in glede tega se ni nič spremenilo, poudarjajo na šoli. "Povratne informacije, da se holokavst črta iz učnega načrta in učenci ne vedo, kaj se je zgodilo, sploh ne držijo," je dejala Cristen Maddux, predstavnica šolskega okrožja okrožja Indian River.
Ameriško knjižničarsko združenje je sicer prejšnji mesec poročalo, da je bilo lani v ZDA več kot 1200 zahtev za cenzuro knjižničnih knjig. Poleg risoromana so Mame za svobodo v okrožju Indian River nasprotovale tudi trem knjigam iz priljubljene japonske zbirke Assassination Classroom in tudi te so bile odstranjene. Vodja skupine Jennifer Pippin je dejala, da grafični roman krši državne standarde za poučevanje o holokavstu.
"Celo založnik knjigi pravi 'biografija', kar pomeni, da piše svojo lastno interpretacijo. To ni pravo delo. Delo citira, ni pa dnevnik v celoti. Odloči se ponuditi drugačen pogled na temo," je dejala Pippin.
Risoroman, ki je izšel leta 2018, je po dnevniku Anne Frank priredil Ari Folman, David Polonsky pa je poskrbel za ilustracije. Folmanovi starši so preživeli holokavst, poroča AP.
Preveden v več kot 55 svetovnih jezikov
Ana je svoj dnevnik pisala, ko se je z družino kar dve leti skrivala pred nacisti. S hrano in drugimi nujnimi zadevami so jih zalagali dobri prijatelji, dokler jih niso 4. avgusta 1944 nacisti odkrili in deportirali v Auschwitz. Njen zadnji zapis iz dnevnika je iz 1. avgusta 1944.
Edini iz družine, ki je vojno preživel, je bil njen oče Otto Frank, 15-letna Ana in njena sestra pa sta umrli v taborišču Bergen-Belsen. Oče je po koncu vojen objavil dnevnik umrle hčerke, ta je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, njihov skrivni dom, je danes spremenjeno v muzej Hiša Ane Frank.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje