Izum tiska je pomenil enega od ključnih tehnoloških prebojev v razvoju komuniciranja. Foto:
Izum tiska je pomenil enega od ključnih tehnoloških prebojev v razvoju komuniciranja. Foto:
Danes komuniciramo prek vesolja.

V prevodu Marjana Sedmaka bo na prodajne police kmalu prišlo delo Ase Briggs in Petra Burka Socialna zgodovina medijev. Od Gutemberga do interneta. Sodobno družbo pogosto označujemo z izrazom družba komuniciranja, saj sodobna tehnologija omogoča komuniciranje med prav katerima koli dvema točkama sveta. Kako pa je prišlo do sedanjega stanja?

Od pisave do kompleksnih telekomunikacij
Avtorja sta pripravila sistematične predstavitve zgodovine razvoja komuniciranja, od prvega medija, s katerim je bilo mogoče brez pomoči človeškega spomina ohraniti podatke, torej pisave, prek tiska, telegrafije, telefonije, fotografije, filma, radia, televizije, videa, pa do najbolj sodobnih tehnoloških novosti svetovnega spleta in oblikovanja multimedijskih komunikacij. Briggsova in Burke nista pozabila obdelati niti razvoja sistema oziroma organizacije komuniciranja. Tako najdemo na stranek knjige tudi zapise o poštnem sistemu in razvoju prometnih sredstev.

Spremni besedili h knjigi, ki obravnava ključne tehnološke in civilizacijske preboje brez katerih ne bi prišlo do izjemno kompleksnega sodobnega medijskega sistema, sta napisala Sandra Bašič Hrvatin in Marko Prpič.

O sodobni "kugi"
Druga novost založbe Sophia je še posebno aktualna. Delo Marca Fostija namreč obdeluje zelo vročo temo terorizma. V delu Terorizem in teroristi je Fossati - knjigo je v slovenščino prenesla Aleksa Šušulič - zbral besedila iz različnih obdobij in dežel, ki pojav terorizma osvetljujejo z različnih vidikov in tako prispevajo k boljšemu razumevanju kompleksnosti tega fenomena.

Kdaj se pojavi terorizem?
Knjiga prinese nekaj presenetljivih spoznanj o zgodovini terorizma. Prvo besedilo je namreč zapis antičnega zgodovinarja Jožeta Flavija in dokazuje, da je pojav precej starejši, kot meni večina ljudi.

V nadaljevanju knijge se zvrstijo še prispevki izpod peresa raziskovalca tujih prostranstev Marca Pola, čigar spisi naj bi k pisanju Alamuta spodbudili tudi Vladimirja Bartola. Najdemo tudi odlomek Robespierrovega govora, ki opravičuje teror francoske revolucije, pismo nemške teroristične skupine Rote Armee, številne dokumente o dogajanju v zadnjih letih in še marsikaj.

Knjigo je obogatila tudi spremna beseda Igorja Lukšiča.