Oglas
Lucidne drame Dušana Jovanoviča Ekshibicionist, Krajan C in Klinika Kozarcky so bile že uprizorjene doma in v tujini, zdaj pa so na voljo še v knjižni izdaji. Od blizu Irene Svetek bralce z glavno junakinjo odpelje v Bukarešto, kjer dogodivščinam sledijo skozi oči prvoosebne pripovedovalke. Polona Glavan pa se je po popotniškem romanu tokrat lotila kratkih zgodb o intimnih temah, zbranih v Gverilcih. Simona Škrabec pa je slovenskemu občinstvu približala roman Jesusa Moncade Proti toku, skupaj z njim pa celo generacijo v španskem mestu Mequinense.
Junaki niso herojiVse tri Jovanovičeve drame so obarvane z ironijo, v njih avtor spremlja pot marginalcev, zablodele in osamele pa obravnava z naklonjenostjo. Skupna dramam je tudi kronološka bližina. Prav tako kot junaki Jovanovičevih dram tudi protagonisti v Gverilcih niso vsemogočni heroji, ampak osebe, ki včasih izgubijo nadzor nad svojim življenjem in ki se o težavah nočejo in ne znajo pogovarjati. Večina zgodb je bila že objavljena, nekatere med njimi pa so bile že prevedene v tuje jezike.
Iz daljnih krajev
15 prevodov pa že ima roman katalonskega avtorja Jesusa Moncade, ki v svojem romanu predstavi celo generacijo ljudi iz Mequinenseja ob sotočju rek Segra in Ebro. Najbolj so jih zaznamovale 2. svetovna vojna, opuščanje premogovih nahajališč in zapora na reki Ebro, ki nato pod sabo potopi staro mesto.
Preteklost ni mrtva
V prvencu Irene Svetek, katere pisanje so bralci že lahko spremljali v literarnih revijah in na radiu, se prepletata glavni tok pripovedi, v katerem avtorica neposredno opisuje dogodke v Budimpešti, in vdiranje iz preteklosti. V njih spoznamo dogodke iz zgodnjega otroštva glavne protagonistke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje