Michael Baigent, eden izmed dveh pisateljev, ki sta prejšnji teden izgubila tožbo proti Danu Brownu, ki sta ga obtožila plagiatorstva, se je od poraza hitro pobral. Tik pred veliko nočjo je napisal novo knjigo, s katero namerava zatresti temelje krščanske vere. Knjiga The Jesus Papers, ki je v ZDA izšla prejšnji teden, skuša Jezusa Kristusa "očistiti" mita božanskosti - in sicer s trditvijo, da obstajajo njegova pisma judovskemu sodišču, v katerih je zatrjeval, da ni božji sin.

Pisma, napisana v aramejščini in v dveh zvitkih, naj bi v šestdesetih letih našli zakopana pod neko hišo v Jeruzalemu.

Je Jezus ponaredil lastno smrt?
Najpresenetljivejša trditev v vsej knjigi pa je verjetno sklicevanje na obstoj dokumenta, ki naj bi dokazoval, da je Jezus živel še leta 45, torej dobrih deset let po domnevnem križanju. Skrivnostni dokument je baje v 80. letih videl Alfred Lilley, kanonik herefordske katedrale, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Baigent verjame, da ga varujejo v Vatikanu.

Po Baigentovih tezah naj bi rimski prokurator Judeje, Poncij Pilat, skušal na skrivaj urediti, da bi Jezus ohranil življenje, ker mu je bil hvaležen, da Jude poziva k plačilu davkov. "Vse, kar je rimsko oblast zanimalo, je bilo, da so davki plačani." Toda Pilat se je moral, tako Baigent, Jezusa vseeno na neki način znebiti, če je hotel mir v Judeji.

Resnični boj je tisti za bralce
Kot da bi založniki hoteli podpihovati spor med pisatelji, so Baigentovo knjigo izdali na isti dan kot ponatis Da Vincijeve šifre v mehki vezavi. V prvem dnevu so knjigarne naštele 150 tisoč prodanih izvodov Jezusovih pisem, kar je skoraj drobiž v primerjavi s petimi milijoni knjig, kolikor jih je prodal Dan Brown. V Evropi (natančneje, v Veliki Britaniji) bo knjiga izšla prihodnji mesec, devet dni pred premiero filma da Vincijeva šifra, ki v kinematografe prihaja 19. maja.

Najbolj si roke manejo ...
Nedavno tožbo posmehljivci komentirajo z opazko, da založniki v nobenem primeru niso mogli izgubiti - resnični zmagovalec sodnega prepiranja je tako najverjetneje založniška hiša Random House, ki je izdala tako Da Vincijevo šifro kot tudi knjigo Sveti gral in sveta kri, po kateri naj bi Brown posnemal svoje zamisli. Knjigo Baigenta, Leigha in Lincolna iz leta 1982, ki je imela pred vsem medijskim truščem skromno prodajo 3.500 primerkov na leto, zdaj kupi 20 tisoč ljudi na teden.