Pisma so začeli zbirati pred tremi leti kot del študijskega projekta, je povedala snovalka zbirke Katja Mihurko Poniž, vodja Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici. Pozneje so k sodelovanju povabili širšo javnost.

"Zbirko Pisma smo zasnovali pred tremi leti v okviru raziskovalnega programa Historičnega interpretacije 20. stoletja in jo s pismi močno obogatili v študentskem projektu Digitalizacija kulturne dediščine Primork in Notranjk, kjer smo prepisali in v zbirko vnesli korespondenco aleksandrinke Felicite Koglot Peric in njenega moža Franca Perica," je o nastanku zbirke na nedavni novinarski konferenci pojasnila Katja Mihurko Poniž.

V nadaljevanju so dodajali tudi pisma moških, v zadnjem letu pa so v okviru projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne dodali tudi številna pisma slovenskih avtorjev in avtoric iz tega obdobja. Trenutno tako zbirka obsega več kot tisoč pisem.

Kako se znajti med gorami korespondenc?
Prepisi vseh pisem v zbirki so v celoti dostopni za ogled. Po zbirki lahko uporabniki tudi iščejo po datumu nastanka pisma ali po tematikah, med katerimi so nekatere povezane z raziskavami, ki jih izvajajo v raziskovalnem centru za humanistiko, številne pa tudi z vsakdanjim življenjem, kot so na primer domoljubje, družabnost, Dunaj, druga svetovna vojna, erotika, gledališče, gospodarstvo, gospodinjstvo, izobraževanje, kmetijstvo, kulinarika, kultura in umetnost in mnoge druge.

Zgodovina je skupek majhnih vsakdanjosti
Z obiskom spletne strani Pisma se bralcem izriše vsakdan ljudi iz preteklosti. "Zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb o vladarjih in drugih pomembnih osebah, ampak tudi iz številnih majhnih trenutkov iz življenja ljudi, ki so zaznamovali preteklost, a so danes pozabljeni. V pismih so si izmenjevali informacije, opisovali svoj vsakdan, vsebujejo pa tudi izpovedi emocij," je povedala podoktorska raziskovalka Ivana Zajc.

Navdušile so jo tudi jezikovne oblike, ki danes zvenijo arhaično. "Pisci so se nazivali z 'velespoštovani gospod' ali 'gospica', si pošiljali 'rodoljubne pozdrave', si izkazovali vdanost in se na koncu pisma 'klanjali' v pozdrav ali si pošiljali 'koše poljubčkov'. Gre za kultivirane vljudnostne forme, ki v sodobnem digitaliziranem času izginjajo in so zato za bralca 21. stoletja še posebej zanimive."

Doktorski študent Darko Ilin je v arhivih NUK prepisal 135 strani pisemske korespondence med Zofko Kveder in Ivanko Anžič Klemenčič. Kaj ga je pri raziskovanju najbolj presenetilo? "Da so se določene pisateljice bale pisati v slovenščini, v latinici na teh razglednicah, in so kot eno strategijo izbrale način, da so pisale v cirilici, ampak prilagojeno za slovenščino. Se pravi, prilagojeno v slovenski cirilici, kar nikoli ni obstajalo. No, v teh pismih obstaja," je za Radio Koper povedal Ilin. Zofko Kveder je z neobičajno izbiro pisave verjetno hotela preprečiti, da bi uslužbenci na pošti prebirali njena pisma.