Kot Guardian povzema poročanje časnika Bangor Daily News, je direktorica knjižnice Barbara McDade potrdila, da sta se zakonca King odločila podariti tri milijone dolarjev za obnovo, če jim bo le uspelo iz drugih virov zbrati še preostalih šest milijonov.

Dodala je, da sta Kingova "čudovita podpornika knjižnice", ki sta v 90. letih že podarila 2,5 milijona dolarjev za nov prizidek ustanove, pred šestimi ali sedmimi leti pa sta prispevala tudi denar za obnovo marmornatega glavnega stopnišča, ki je bilo dotrajano do te mere, da je bilo že nevarno.

Spoštovanje in strah vzbujajoč kraj
V opombi kratke zgodbe The Library Policeman (Knjižnični policist) King piše, da je kot otrok oboževal knjižnico, saj je bil to edini kraj, kjer je lahko realtivno reven fant kot on lahko prišel do vseh knjig, ki si jih je želel. Hkrati pa priznava, da se je knjižnice bal, saj bi se lahko izgubil med policami ali pa bi ga pozabili v temnem kotu čitalnice in ga zaklenili v stavbo čez noč, povzemajo pri Guardianu.

Nadobudni pisatelj se je bal tudi stare knjižničarke z modrimi lasmi, mačjimi očali in usti skoraj brez ustnic, ki ga je ščipala v dlani z dolgimi, bledimi prsti in ga opozarjala s "Psst!", če je pozabil, kje je, in govoril preveč naglas. "In, da, bal sem se knjižnične policije."

Leta 2011 je King daroval več deset tisoč dolarjev za pomoč prebivalcem Maina z nizkimi dohodki, saj se, kot je povedal takrat, zaveda, da je gospodarstvo "v groznem stanju", z ženo pa ju vedno skrbi za Bangor, ki je v bistvu delavsko mesto.