Čeprav je najavil, da najverjetneje ne bo posnel nobenega filma več, se Steven Soderbergh še vedno kreativno udejstvuje: po eni plati je tu HBO-jev film Behind the Candelabra (v filmski biografiji Liberaceja vpadljivega zvezdnika igra Michael Douglas), po drugi pa se oskarjevec očitno spogleduje tudi z novimi načini pripovedovanja zgodb.

Ni ga sicer, kot bi kdo morda pričakoval, pritegnila aplikacija Vine, ki je zakrivila izbruh "mikrofilmarjev", ampak se poslužuje kar dobrega starega pisanja. Pod lažnim profilom (za katerega pa je že potrdil, da je njegov) @Bitchuation je v navalu navdiha tvitnil že sedem poglavij novele Glue.

Gre za kriminalko, povedano skozi oči drugoosebnega pripovedovalca, ki jo Soderbergh dopolnjuje s fotografijami Amsterdama, Pariza in drugod. Zdi se, da se dogajanje prav zdaj približuje nekakšnemu vrhuncu oz. umoru - "Naperiš svojo pištolo in začneš dihati skozi usta. Pokličeš jo po imenu, potihoma." - Kako se bo vse skupaj izteklo, pa lahko preverite tukaj.

Slačifantje se vračajo
Obenem je Soderbergh v enem izmed nedavnih intervjujev namignil še, da bomo najverjetneje v kratkem dobili še nadaljevanje njegove lanske komedije Magic Mike. "Pravzaprav smo se pred kratkim sešli na to temo. Že kar daleč smo; dobro idejo imajo. Bilo je nekaj dogodivščin, ki se pripetijo Channingovemu liku, ki se jih v prvi del preprosto ni dalo stlačiti - ena izmed njih je bila pravzaprav neverjetno smešna, a smo jo po premisleku črtali, saj je šlo za tako veliko idejo, da bi se okrog nje dalo zgraditi cel film ... Dober koncept je, ni pogrevanje že videnega."

Se pa Soderbergh za zdaj še upira ideji, da bi film tudi režiral: rad bi le "pomagal" pri projektu, najverjetneje v vlogi producenta. "Jasno, da imam v povezavi s projektom rahlo posesivna čustva. Rad bi poskrbel, da bo narejen in da bo narejen dobro, zato se vsakih nekaj tednov slišimo in pogovorimo o napredku."

Osvojil Cannes pri 26 letih
V Georgii rojeni Soderbergh se je s filmom začel spogledovati že v srednješolskih časih. Uspeh ga je doletel zgodaj, pri 26 letih, ko je po zaslugi filma Seks, laži in videotrakovi (Sex, Lies and Videotape, 1989) postal najmlajši dobitnik zlate palme v Cannesu vseh časov (ko je takrat prišel po nagrado, je pokomentiral, da "gre od tu lahko samo še navzdol").

Zlato leto 2000
Pa pravzaprav ni šlo navzdol. Leta 2000 je tako kritike kot občinstvo navdušil z Erin Brokovich, resnično zgodbo o boju malega človeka s korporacijo; vloga naslovne junakinje z legendarno globokim izrezom je prinesla oskarja Julii Roberts. Obenem je leta 2000 "udaril" še s Preprodajalci (Traffic), velikopoteznim 50-milijonskim filmskim kolažem, ki ga je posnel v sedmih mestih in zanj uporabil več kot stočlansko igralsko zasedbo (vsaj tretjina je imela vse replike v španščini).

Leta 2001 je bil Soderbergh prvi režiser po 62 letih z dvema filmoma v boju za oskarja za najboljšo režijo (Traffic in Erin Brokovich) in sploh prvi v zgodovini, ki je nato za enega izmed obeh - Traffic - zlati kipec tudi dobil.

Med Soderberghove vidnejše podvige lahko štejemo še lahkotno, elegantno trilogijo Oceanovih Enajst, Dvanajst in Trinajst (2001, 2004, 2007), epsko štiriurno biografijo Cheja Guevare, ki jo je moral razrezati na dva filma (2008), seksi kriminalno komedijo Daleč od oči (1998), ki je pomenila precejšnjo stopničko v karieri Georgea Clooneyja, ter adaptacijo klasike Tarkovskega Solaris (2002), ki ji ni naredila pretirane usluge.