Žirija, ki so jo sestavljali Mitja Čander (predsednik), pisatelj Aleš Čar in lanski nagrajenec Gorazd Trušnovec, je o Kozinovi zapisala, da združuje svojo nespregledljivo strokovno podkovanost in živahno publicistično besedišče. "Naše kritiške vrste so postale bogatejše za razsodno in rahločutno kritičarko, ki nikakor ni muha enodnevnica," so še zapisali žiranti v pojasnitvi svojega izbora.

Kritika kot dialog s pisateljem
Ob podelitvi nagrade je njen prvi dobitnik Mitja Čander poudaril, da precej literarnih kritikov čez čas preneha s pisanjem, kar je po njegovem mnenju treba pripisati več razlogom, od pomanjkanja medijskega prostora do slabih finančnih vzpodbud.

Nagrajenka Tina Kozin, ki dela na Radiu Slovenija in svoje kritike objavlja v Večerovi Čitalnici, reviji Literatura, dnevniku Delo in v reviji Dialogi, meni, da sprožijo veliko osebnih zamer, kar gre pripisati slovenski majhnosti. Dodala je še, da bi morali pisatelji kritiko sprejeti kot dialog in ne kot osebno kritiko. Prav to tudi njo žene k pisanju spremne besede k literarnim delom, saj se z njimi ponuja možnost, da opozori na tisto najboljše pri posamezni pisavi.

Nujnost ohranjanja kritiškega pisanja
Po Čanderjevem mnenju je s podelitvijo desete nagrade nastopil čas za "konceptualni premislek". Podeljevalci pa razmišljajo tudi o razširitvi nagrade. Zanjo bi se namreč lahko potegovali tudi starejši kritiki, ali pa bi jo podeljevali za celotno področje umetniške kritike. Na nujnost kritiške pisave v času množične potrošnje je opozoril predsednik DSP-ja Vlado Žabot, ki meni, da je v primerjavi s "kulturno močnejšimi prostori", slovenska različica zdrknila v domeno ozke stroke oziroma takšnih publikacij.

Tina Kozin se je tako z nagrado pridružila doslejšnjim nagrajencem Mitji Čandru, Petri Vidali, Ignaciji Friedl, Vanesi Matajc, Urbanu Vovku, Luciji Stepančič, Alenki Jovanovski, Petri Pogorevc in Gorazdu Trušnovcu.