Član žirije Aleš Čar je v utemeljitvi zapisal, da je Trušnovec kritiško pero z enim od najširših obzorij pri nas, izostrili pa so ga študij arhitekture ter ljubezen do filma in književnosti. Avtor lahkotno prehaja z enega umetniškega polja na drugega, ko vsak teden objavlja kritike, recenzije, eseje in intervjuje.

Od samostojne izdaje do Poleta
Kritiška pot nagrajenca, ki je vrsto let pisal filmske recenzije za Teletekst RTV Slovenija (današnji MMC), se je začela leta 1992, ko je izšla njegova knjižica Glavna literarna oseba kot dominantna semantična enota v romanu Drobtinice, pet let je objavljal v Razgledih, zadnja tri leta pa njegove prispevke objavlja Delova priloga Polet. Izbor njegovih publicističnih besedil je leta 2004 izšel v knjigi Planet teme. Od leta 1998 je Trušnovec član mednarodne žirije filmskih kritikov Fipresci, od aprila letos pa slovenske scenarije presoja kot član strokovne programske komisije za scenaristiko pri Filmskem skladu RS-a.

Izredna lahkotnost gibanja ...
V kritiških zapisih Gorazda Trušnovca se vse to znanje in poznavanje organsko prepleta, njegova lahkotnost sprehajanja iz enega umetniškega polja v drugega je izredna in mu v arsenalu domačih kritiških peres odmerja posebno mesto, je obrazložitev nagrade v imenu žirije, ki je po lanski izbiri gledališke in literarne kritičarke Petre Pogorevc nagradila "pero, ki literarno kritiško zrenje povezuje s filmskim in širšim premišljevanjem o umetniški produkciji na domačih tleh," zapisal Aleš Čar.

Priljubljen sogovornik na okroglih mizah
Ob objavljanju kritik in drugi publicistični dejavnosti sodeluje letošnji nagrajenec tudi na različnih okroglih mizah o filmu in umetnosti ter pripravlja predavanja o temah, o katerih sicer piše. Med drugim se posveča hlastanju po všečnosti, protiintelektualizmu in očaranosti nad marginalo, premišljuje o vlogi družine, dinamiki moško-ženskih odnosov in usodi moškega protagonista kot avtonomnega nosilca akcije.

Trušnovčevi predhodniki
Društvo slovenskih pisateljev je Stritarjevo nagrado prvič podelilo leta 1998, ko se je v zgodovino kot njen premierni nagrajenec vpisal Mitja Čander, na seznam pa so v naslednjih letih dopisali še Petro Vidali, Ignacijo Friedl, Vaneso Matajc, Urbana Vovka, Lucijo Stepančič, Alenko Jovanovski in lani Petro Pogorevc.