Suzana Tratnik in Brane Mozetič sodita med najbolj prepoznavne slovenske avtorje in aktiviste iz skupnosti LGBTQ+. Foto: Osebni arhiv (Suzana Tratnik), Diana Anđelić (Brane Mozetič)
Suzana Tratnik in Brane Mozetič sodita med najbolj prepoznavne slovenske avtorje in aktiviste iz skupnosti LGBTQ+. Foto: Osebni arhiv (Suzana Tratnik), Diana Anđelić (Brane Mozetič)

Knjigi bosta predstavljeni v duhu prihajajočega Frankfurtskega sejma, na katerem je Slovenija letos častna gostja. Brane Mozetič bo predstavil svojo pesniško zbirko Banalije, Suzana Tratnik pa roman Pontonski most. Knjigarna Prinz Eisenherz, ki je specializirana za kvirovsko književnost, v Berlinu obstaja že od leta 1978 in velja za eno najbolje založenih specializiranih knjigarn na svetu.

Foto: Založba Beletrina
Foto: Založba Beletrina

Tratnik o času rejva, partidrog in lezbične scene
Knjiga Pontonski most je v Sloveniji izšla leta 2020 pri založbi Beletrina. Zgodba, polna črnega humorja in sarkazma, se odvija na prelomu devetdesetih let, ko se spreminja politična podoba države in se sovražni govor do manjšin legitimizira. Avtorica v romanu prepleta burnost obdobja, polnega drog, rejvov, življenja na Metelkovi in v K4 s težo tesnobe in žalosti, ki izhaja iz prekarnega življenja, polnega nestabilnosti.

Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, sociologinja, esejistka in znana LGBT-aktivistka. Izdala je več zbirk kratke proze, romanov, knjig za otroke in strokovno literaturo o lezbičnem gibanju v Sloveniji in kvirovski literaturi. Prejela je več literarnih nagrad, med drugim novo mesto short, desetnico in nagrado Prešernovega sklada, njene knjige pa so prevedene v trideset jezikov. Z romanom Norhavs na vrhu hriba je bila nominirana za kresnikovo nagrado. V svojih delih se ukvarja predvsem z marginalnimi usodami ljudi v sodobnem mestnem življenju ter prikazom otroštva v Jugoslaviji v 60. in 70. letih preteklega stoletja.

Banalije, ki prizadenejo
Zbirka Banalije, ki je leta 2003 izšla pri Založbi Škuc, je že deseta pesniška zbirka Braneta Mozetiča, v njej pa avtor prepleta svoje spomine na vsakdanje pripetljaje ter mladost z erotičnimi fantazijami in srečanji. V zbirki med drugim opisuje svoje prve seksualne izkušnje, mladostno pohajkovanje po gejevskih lokalih, spopadanje s slovensko družbeno nestrpnostjo ter prvo zaljubljenost. Ob podelitvi Jenkove nagrade je žirija v obrazložitvi zapisala, da je zbirka skrajno osebna in hkrati iz vpetosti v družbo peta” in da “prizadene s svojo odprto prizadetostjo.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Brane Mozetič je literat in prevajalec iz francoščine, znan zlasti kot avtor gejevske književnosti. Dolga leta je deloval kot urednik prve slovenske gejevske revije Revolver in soustanovitelj slovenskega Festivala LGBT-filma, v zadnjem času pa se poleg avtorskega dela v okviru Centra za slovensko književnost ukvarja predvsem s promocijo slovenske literature v tujini. Organizira tudi prevajalske delavnice, branja slovenskih avtorjev v tujini ter manjši literarno-glasbeni festival Živa književnost. Je tudi urednik knjižnih zbirk Aleph in Lambda, poleg pesniških zbirk je izdal tudi knjigo kratkih zgodb Pasijon, roman Angeli in roman z rejverske scene Zgubljena zgodba. V slovenščino je prevedel tudi številne kultne francoske avtorje, kot so Arthur Rimbaud, Jean Genet, Michel Foucault, Nicole Brossard, sam pa je trenutno med najbolj prevajanimi sodobnimi evropskimi pesniki. Dvakrat je prejel Jenkovo nagrado za pesniški zbirki Banalije in Sanje v drugem jeziku, z zbirko Nedokončane skice neke revolucije pa je bil med finalisti nagrade ameriške LGBTQ-organizacije Lambda Literary Foundation.

Mozetičeva zbirka je bila v nemščino prevedena leta 2022, roman Pontonski most pa letos, so sporočili iz Slovenskega kulturnega in informacijskega centra (Skica) Berlin.