V arhivih ustanove University College London so tako odkrili zapis pesmi Lorda Byrona, ki je do zdaj veljal za izgubljenega. Pesem je knjižničarka Susan Stead med naključnim pregledom gradiva našla v pesniški zbirki The Pleasures of Memory precej nepomembnega pesnika, a toliko večjega mecena pesnikov Samuela Rogersa. Rogers pa za razvoj zapisov v verzih ni skrbel le s podpiranjem pesnikov; na svoja ramena je prevzel tudi del bremena promoviranja poezije. Leta 1793 je v Londonu ustanovil literarni klub, v katerem so se ob prebiranju literature zabavali književniki, umetniki, igralci in boemi; celo politiki so bili redni gostje.
Premamila ga je elegancaPesem govori o prijateljstvu in spominih, k pisanju pa je Byrona verjetno spodbudilo ravno branje poezije Samuela Rogersa, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Zbirka The Pleasures of Memory je bila najbolj uspešna Rogersova zbirka in je med letoma 1792 in 1806 doživela kar 15 izdaj. Byron je bil zelo vesel prijateljevega uspeha, saj je - drugače od številnih literarnih poznavalcev - cenil Rogersovo poezijo. Leta 1813 je tako zapisal: "Njegova eleganca je čudovita - v tej knjigi ni prav nobenega vulgarnega verza."
Obžalovanje pisanja hvalnice
Steadova je verze našla v izdaji iz leta 1810, Byronova pesem pa nosi datum 12. april 1812. Dvanajstvrstičnica se začne z besedami: Absent or present still to thee, kar bi v grobem lahko prevedli: Odsoten ali prisoten, vedno s tabo. Morda je llord Byron javno predstavitev svoje pesmi kasneje celo obžaloval. Nekaj let kasneje se je namreč s Samuelom Rogersom skregal in leta 1818 celo objavil satiro na Rogersov račun. Tedaj se zagotovo ni z nasmehom na obrazu spominjal svoje ode.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje