Lani je Švedska akademija preložila razglasitev nagrade za literaturo zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov, ki sta povzročila globok razkol v tej ugledni instituciji.

Sorodna novica Švedska akademija: Oba letošnja nobelovca bosta deležna enake pozornosti

Po škandalu je akademija doživela prevetritev. V Nobelov odbor, ki pripravi ožji izbor kandidatov za nagrado, je bilo imenovanih pet zunanjih članov. Več članov je iz akademije izstopilo, med njimi pesnica Katarina Frostenson. V središču škandala je bil namreč ravno njen mož, francoski fotograf Jean-Claude Arnault, ki je bil lani obsojen zaradi posilstev.

Tiskovni predstavnik akademije Mats Malm je razpoloženje v instituciji pred kratkim opisal kot zelo konstruktivno. "Bilo je boleče. Rane ostajajo," je komentiral krizo, ki je pretresla akademijo.

"Alternativna nobelovka" je bila lani Maryse Conde
Da bi nadomestili nastali primanjkljaj v podelitvi najbolj čislane literarne nagrade, se je skupina 100 švedskih avtorjev, igralcev, novinarjev in drugih osebnosti v kulturi odločila ustanoviti Novo akademijo, ki je lani jeseni podelila "alternativno Nobelovo nagrado", vredno nekaj manj kot 100.000 evrov. Prejela jo je francoska avtorica Maryse Conde z otoka Guadeloupe v Karibskem morju.

V nasprotju z drugimi prestižnimi nagradami za literaturo akademija ne objavi seznama kandidatov, zato je ugibanj okrog dobitnikov vsako leto ogromno. Znano je le, da je za nagrado za leto 2018 v igri 194 kandidatov, za leto 2019 pa 189. Ugibanj za letošnje leto bo konec v četrtek okrog 13.00.

Zavestno širjenje obzorij
Kot je poročal The Guardian, je vodstvo odbora za nagrado prepričano, da bi se lahko Nobelova nagrada za literaturo po lanskem letu vrnila z novim zagonom. Zdajšnji predsednik odbora Anders Olsson je v preteklem tednu omenil, da v iskanju nagrajenca širijo perspektivo. "Imeli smo bolj evropocentrično perspektivo na literaturo, zdaj se oziramo po svetu," je dejal. Pritrdil je tudi, da je bila nagrada v preteklosti usmerjena bolj k literatom, in opomnil, da v današnjem času delujejo tudi številne velike pisateljice.

Statistika še vedno porazna: 100 nagrajencev, 14 nagrajenk
Sicer je med dozdajšnjimi 114 lavreati za literaturo zgolj 14 žensk (12,3 odstotka od vseh nagrajencev). Kot prva ženska je leta 1909 nagrado dobila švedska pisateljica Selma Lagerlöf. Je pa statistika vsaj malenkost bolj optimistična od leta 2004 dalje, ko je nagrado prejela Elfriede Jelinek. V zadnjih 15 letih je bilo med skupno 14 nagrajenci pet Nobelovih lavreatk za literaturo – ob Elfriede Jelinek še Doris Lessing (2007), Herta Müller (2009), Alice Munro (2013) in Svetlana Aleksijevič (2015) –, kar je malenkost več od tretjine vseh nagrajencev v tem obdobju.

Domnevni favoriti: mešanica redno naštevanih in novih imen
Prav tako na spletnih stavnicah ob letošnji podelitvi nagrad za leti 2018 in 2019 med favoriti kraljujejo ženska imena: kanadska pesnica in pisateljica Anne Carson, že omenjena dobitnica alternativne Nobelove nagrade Maryse Conde, Kitajka Can Xue, ruska pisateljica Ljudmila Ulicka, pa tudi Kanadčanka Margaret Atwood in poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Med kandidati pa se omenja Kenijca Ngugija wa Thiong'oja, Japonca Harukija Murakamija, madžarskega pisatelja Petra Nadasa in sirskega pesnika Adonisa.

Kulturnica in ekonomistka Fiammetta Rocco, ki kot administratorka sodeluje pri mednarodnem bookerju, napoveduje (ali pa si vsaj želi): "Če bosta lavreata dva, mora biti vsaj ena ženska in naj bosta z različnih celin." Tudi novinarka Alexandra Pascalidou, ki je lani osnovala alternativno Nobelovo nagrado, je bila med tistimi, ki so podobnega mnenja – naj bo nagrajenka, je njene besede povzel The Guardian.

"Evropa" ni le geografska postavka, je tudi romaneskna tradicija
Glede evropocentričnosti nagrade pa je bilo že v preteklosti veliko povedanega. Kritiki trdijo, da večina dozdajšnjih nagrajencev prihaja iz Evrope oz. držav, ki so jih Evropejci kolonizirali, v svoji pisavi pa naj bi bili ti nagrajenci zavezani evropski literarni tradiciji. Med 114 nagrajenci jih največ, 16 prihaja iz Francije, 12 iz ZDA, 11 iz Velike Britanije, po 8 iz Nemčije in Švedske.
Sicer je leta 2017 Nobelovo nagrado za literaturo prejel britanski pisatelj Kazuo Ishiguro, za veliko presenečenje pa je akademija poskrbela leto pred tem, ko je nagrado namenila ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu.

Do četrtka ne preostane nič drugega kot ugibati in navijati za svojega favorita ali favoritinjo. Je pa Malm prejšnji teden zagotovil, da bosta Nobelova nagrajenca za literaturo za leti 2018 in 2019 deležna enakih časti, slave in pozornosti.

Trenutek razglasitve nestrpno čakajo tudi založbe in založniki, ki bodo lahko znova poskrbeli, da bo širše bralstvo v njihovi državi dodobra spoznalo velikega avtorja ali avtorico, morebiti celo takšnega, za katerega sploh še ni slišalo.

Vse Nobelove nagrade sicer po tradiciji podelijo v Stockholmu in Oslu 10. decembra, na obletnico smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela (1833–1896).