Na Dunaju živeča avtorica in violistka, ki je letos v igri za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemško govorečem svetu, se je kot zadnja kandidatka predstavila na 48. dnevih literature v nemškem jeziku. Štajner se je v Celovcu predstavila na povabilo avstrijske literarne kritičarke Brigitte Schwens-Harrant.

Tamara Štajner je nastopila z besedilom o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Foto: Andrej Grilc
Tamara Štajner je nastopila z besedilom o težavnem odnosu med materjo in hčerjo ter medgeneracijski travmi, ki odseva zgodovino njene lastne družine. Foto: Andrej Grilc

Za nagrado Ingeborg Bachmann se letos poteguje osem avtoric, pet avtorjev in nebinarna oseba. Dobitnik bo znan v nedeljo. Skupno 14 avtorjev prihaja iz Avstrije, Nemčije in Švice.

Tamara Štajner je v Celovcu nastopila z večplastno zgodbo, podano v notranjem monologu hčerke, ki nagovarja svojo mamo. Besedilo pa je, kot pravi, prepleteno s spomini, vizijami, občutki sedanjosti in se dotakne tudi vojn na Balkanu.

Gre za dokaj čustveno besedilo, meni avtorica. Tudi njo samo so ob koncu nastopa prevzela čustva, a se je občinstvo odzvalo zelo razumevajoče. Pozitivno se je odzvala tudi žirija, je Štajner opisala dogajanje.

S svojim nastopom je zelo zadovoljna, je povedala po branju. Ob prihodu na oder je bila mirna, tako da je svoje besedilo prebrala natanko tako, kot si je pred tem predstavljala. Veselilo jo je tudi, da je brala zadnja, saj sama lažje bere, če ve, kaj vse se je dogajalo pred njenim nastopom.

Ena najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem govornem svetu nosi ime po priznani pisateljici in pesnici Ingeborg Bachmann. Foto: AP
Ena najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem govornem svetu nosi ime po priznani pisateljici in pesnici Ingeborg Bachmann. Foto: AP

V nemščini zaradi fascinacije nad jezikom
Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano, pravi. Njena motivacija pa nikoli ni bil nemško govoreči trg, ki je od slovenskega bistveno večji, ampak je bilo glavno gonilo fascinacija nad samim nemškim jezikom. To se je potem razvilo do te mere, da je v nemščini najprej napisala pesniško zbirko Schlupflöcher (Špranje), nato še roman Raupenfell (Goseničina koža). Pisateljica razmišlja, da bi obe deli napisala tudi v slovenščini, vendar je ne zanima, da bi jo prenesla zgolj kot prevod, pač pa spisala slovensko različico obeh del.

Še preden jo je pot odpeljala na Dunaj, je še v najstniških letih v slovenščini sicer pisala eseje, eksperimentalna besedila in pesmi. V prihodnosti bo zagotovo pisala v obeh jezikih.

Tamara Štajner se je rodila leta 1987 v Novem mestu. Odraščala je v Krškem. Študij viole je zaključila na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost. Marca 2022 je pri nemški založbi Das Wunderhorn izšla njena prva pesniška zbirka Schlupflöcher. Leto pozneje pa je pri isti založbi izšel njen romaneskni prvenec Raupenfell, ki je navdušil kritike.

Nagrada Ingeborg Bachmann je šla že večkrat k slovenskim avtoricam – leta 2022 v roke Ane Marwan, leta 2011 pa Maji Haderlap. Foto: Založba Beletrina
Nagrada Ingeborg Bachmann je šla že večkrat k slovenskim avtoricam – leta 2022 v roke Ane Marwan, leta 2011 pa Maji Haderlap. Foto: Založba Beletrina

V preteklosti že Maja Haderlap in Ana Marwan
Celovec podeljuje nagrado Ingeborg Bachmann od leta 1977 v spomin na priznano pisateljico. Velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemško govorečem svetu. Leta 2011 je nagrado prejela koroška Slovenka Maja Haderlap in leta 2022 slovenska pisateljica Ana Marwan. Poleg glavne nagrade Ingeborg Bachmann mesta Celovec, ki je vredna 25.000 evrov, bodo tudi letos podelili še nagrado nemškega radia v vrednosti 12.500 evrov, nagrado KELAG v vrednosti 10.000 evrov, nagrado 3sat v vrednosti 7500 evrov in nagrado občinstva, ki je vredna 7000 evrov.

Pisateljica in pesnica Ingeborg Bachmann se je rodila 25. junija 1926 v Celovcu in umrla 17. oktobra 1973 v Rimu. Znana je tudi pod psevdonimom Ruth Keller. Velja za eno izmed najpomembnejših nemško pišočih avtoric 20. stoletja.

Tamara Štajner, Dunaj