Roman Podobnost je v slovenščino prevedla Maja Novak. Foto: Založba Goga
Roman Podobnost je v slovenščino prevedla Maja Novak. Foto: Založba Goga

Osnovna premisa je namreč tako komično neverjetna oziroma, kot temu rečemo pri nas, iz trte izvita, da je, kot temu rečejo v anglosaškem okolju, radikalen suspension of disbelief edina pot k razmeroma normalni recepciji romana. A vendarle, ko bralec opravi s to "malenkostjo", se Podobnost izkaže za dokaj razburljiv krimič z močnimi karakternimi potezami večine likov in intrigantnimi psihološkimi igrami med predstavniki zakona in številnimi osumljenci. Po eni strani je na spisku policije skupina privilegiranih, asocialnih in razvajenih študentov, ki si na odročnem posestvu v bližini Dublina delijo rahlo obrabljeno, a komfortno vilo, po drugi okoliški prebivalci, potomci nekdanjih služabnikov aristokracije, ki v tej vili vidijo preostanke razrednega boja, zato gojijo sovraštvo tako do posestva kot do njenih prebivalcev. In na tem posestvu nekega jutra najdejo truplo ene od stanovalk in solastnic vile Lexie Madison. Bila je zabodena, krvi je bilo malo, očitno ni izdihnila tam.

Do sem je razumu zadoščeno, potem pa najprej izvemo, da je bilo Lexie Madison žrtvin nom de guerre, še več, to ime sta si za potrebe policijske preiskave pred leti izmislila dublinska detektiva Cassie Maddox in njen aktualni šef Frank Mackey. Zdaj se primite: umorjena Lexie Madison, ki je bila za potrebe nekdanje preiskave umetno ustvarjena oseba in je detektivki pod krinko Cassie Maddox ponudila lažno identiteto, se izkaže za doppelgängerja Cassie Maddox, ki po sili razmer še v drugo postane Lexie Madison in policiji skuša pomagati pri preiskavi. Poenostavljeno, žrtev in detektivka si delita tako obraz kot ime; Cassie Maddox se preseli v vilo in se sostanovalcem predstavlja za rehabilitirano Lexie Madison.

Detektivski romani Tane French so v enaki meri policijske proceduralke o iskanju storilca kot zgodbe o procesu očiščenja osrednjega protagonista, predstavnika zakona, ki je v vsakem romanu druga oseba. Tana French v svojem opusu ni ustvarila prepoznavne detektivske ikone, temveč je z vsakim romanom v ospredje potisnila lik, ki je v enem prejšnjih romanov igral stransko vlogo.

Simon Popek

Detektivski romani Tane French so v enaki meri policijske proceduralke o iskanju storilca kot zgodbe o procesu očiščenja osrednjega protagonista, predstavnika zakona, ki je v vsakem romanu druga oseba. Tana French v svojem opusu ni ustvarila prepoznavne detektivske ikone, temveč je z vsakim romanom v ospredje potisnila lik, ki je v enem prejšnjih romanov igral stransko vlogo. Cassie Maddox je v romanu V gozdu nastopala v vlogi asistentke, ki jo po ponesrečeni preiskavi iz umorov prestavijo na oddelek za družinsko nasilje, od koder na zahtevo Franka Mackeyja začasno migrira k umorom. To je dobrodošla distinkcija njenih romanov, ki so ob motivu preiskave vedno prepojeni s subjektivnim in psihološkim vidikom romanov zločina.

Ta trenutek se zdi v pričujočem romanu še posebej pomemben, saj zaradi "norega" oziroma "neverjetnega" zapleta bralec išče drugačno satisfakcijo. Najde jo v elegantnem opisu kolektivne psihologije petih študentov, intelektualnih snobov, ki nimajo drugih ambicij kot do konca življenja živeti v svoji akademski Arkadiji. Ta motiv prikliče Skrivno zgodovino (1992), mojstrski prvenec Donne Tartt, ki je na podoben način seciral postopni razkroj elitne študentske druščine, čeprav je vredno dodati, da je peterica v Podobnostikot se izrazi Cassie/Lexie – naravnost "brezšivno spojena". Posledično je njen razpad še posebej travmatičen. Nič bolje je ne odnese Cassie, ki se med preiskavo vse bolj identificira z Lexie ("Lexie Maddison sem bila vsaj toliko, kot je bila to nekoč ona sama") in preklinja vlogo detektivke pod krinko. Cassie v vlogi Lexie stori isto napako kot "izvirna" Lexie Maddison, pretirano se poistoveti s svojo izmišljeno identiteto – in za to plača visoko ceno.