Profesorica angleščine in francoščine Tanja Tuma se je kmalu po diplomi zaposlila kot urednica Cankarjeve založbe, kasneje pa vrsto let vodila center Oxford. Po tem je leta 1996 ustanovila lastno Založbo Tuma. Je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je dva mandata tudi predsedovala, in članica Ameriškega in Slovenskega centra PEN. Pred nedavno izvolitvijo v upravni odbor Mednarodnega združenja PEN je bila pri PEN-u članica upravnega odbora, ki se bori za pravice in prepoznavnost žensk v literaturi.

Kot piše slovenski Pen, je izvolitev pomembna zaradi glasu slovenskih književnikov in književnic v svetu ter trajnosti tradicionalnih Blejskih srečanj.

Sorodna novica "Pisatelji niso le preroki nesreče, ampak so lahko tudi znanilci lepše strani apokalipse"

V boju za svobodo izražanja
Mednarodno združenje PEN, ki je bilo ustanovljeno leta 1921 v Londonu, vsakoletno organizira kongres, kjer predstavniki pisateljev iz več kot 150 centrov PEN-a naslavljajo pereče problematike literarnega sveta. Na letošnjem 88. mednarodnem kongresu so naslovili prihajajoče izzive, s katerimi se bodo pisatelji in pisateljice spopadali v boju za svobodo izražanja.

Glavno vlogo pri zastopanju članov in ohranjanju literarne pestrosti ima upravni odbor, v katerega je bila na Švedskem izvoljena tudi slovenska predstavnica Tanja Tuma, so sporočili iz slovenskega PEN-a.

S tem je postala prva slovenska pisateljica ali pisatelj s to funkcijo, ki jo bo opravljala tri leta z možno ponovno izvolitvijo po poteku mandata. Poleg Tume, ki je z izvolitvijo v upravni odbor pridobila izvršno funkcijo, ima v združenju pomembno mesto še Boris A. Novak. Leta 2002 je namreč tako kot Mira Mihelič leta 1974 postal podpredsednik PEN-a s častno in dosmrtno funkcijo zaradi svojega angažmaja proti vojni v BiH-u.

Sorodna novica 100 let mednarodnega PEN-a, ki mu je zgolj pet let pozneje sledil še slovenski

Odgovor na katastrofo prve svetovne vojne
Mednarodno združenje PEN, prva mednarodna zveza pisateljev, je ena prvih svetovnih nevladnih organizacij, ki že od ustanovitve poudarja nerazdružljivost literature in svobode govora. Kot odgovor na katastrofo prve svetovne vojne je združenje nastalo na pobudo britanske pesnice, dramaturginje in borka za mir Catharine Amy Dawson-Scott. Dve leti po ustanovitvi so priredili prvi mednarodni kongres v Londonu. Leta 1965 ga je po nekajletni prekinitvi delovanja slovenskega PEN-a med drugo svetovno vojno na Bledu gostila Slovenija.

Slovenski center PEN se je Mednarodnemu združenju PEN pridružil leta 1926, ko je upravni odbor za predsednika izglasoval Otona Župančiča. Od leta 2021 je predsednica slovenskega PEN-a Tanja Tuma.