Teden prepovedanih knjig, s katerim v ZDA slavijo pravico do branja

Raziskava poročil o cenzuriranju, ki so jih prejeli v zadnjem desetletju

3. oktober 2020 ob 10.29 • New York - MMC RTV SLO, STA

S Tednom prepovedanih knjig so v ZDA začeli leta 1982, ko so knjižnice in knjigarne pripravile dogodke, ki slavijo pravico do branja. Med drugim raziskujejo, katere knjige bralce tako razburjajo, da zahtevajo njihovo odstranitev. To so ameriški klasiki.

Letos bodo dogodki do konca tedna potekali večinoma virtualno ne le v ZDA, ampak tudi v Veliki Britaniji, piše The Guardian.

V zadnjem desetletju bralstvo najbolj razburjajo ameriški klasiki. Njihovi nasprotniki so poskušali doseči, da iz šol in knjižnic denimo odstranijo Prigode Huckleberryja Finna Marka Twaina in roman Če ubiješ oponašalca Harper Lee. Najbolj pa jih je motil roman Shermana Alexieja.

Pri Ameriškem združenju knjižnic (ALA) so Teden prepovedanih knjig začeli s pregledom vseh poročil o cenzuriranju, ki so jih prejeli v zadnjem desetletju in naredili seznam stotih knjig, ki so jim bralci in starši najpogosteje nasprotovali ter poskušali doseči njihovo odstraniti iz ameriških knjižnic in šol.

Omembe spolnosti, preklinjanje, nasilje
Prvi na seznamu je ameriški avtor Sherman Alexie z romanom Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom o najstniku, ki zapusti šolo svoje skupnosti Spokane in se vpiše v šolo, ki jo obiskujejo le belopolti učenci. Nekatere bralce so med drugim zmotili omembe spolnosti, preklinjanje, nasilje, igre na srečo, mladoletniško popivanje in versko stališče.

Med sporno deseterico so še roman E. L. James Petdeset odtenkov sive, Najbolj modre oči Toni Morrison, serija Kapitan Gatnik Dava Pilkeyja ter slikanica In s Tango smo trije Justina Richardsona in Petra Parnella o pingvinjih samcih, ki skupaj vzgajata mladiča.

Roman Če ubiješ oponašalca zavzema 15. mesto, O miših in ljudeh ameriškega avtorja Johna Steinbecka je na 28. mestu, 33. po vrsti pa je Huckleberry Finn. Bralci so se nad omenjenimi knjigami pritožili zaradi žaljivega jezika in nasilja, predvsem pa zaradi rasizma. Na seznamu so tudi knjige, ki jim bralci in starši oporekajo tudi zaradi LGBTQ+ tematike in policijskega nasilja.

Ne glede na razloge pa ima cenzura literature v knjižnicah skupno posledico: kršenje pravic prvega amandmaja o svobodi govora in tiska, pravijo pri združenju ALA, kjer že trideset let spremljajo poskuse, da bi se določene knjige prepovedalo v knjižnicah in šolah.