Oglas
Za uvod v teden Thomasa Manna so nemškemu pisatelju Walterju Kempowskemu podelili literarno nagrado Thomas Mann. Nagrado so prvič podelili leta 1975, nagrajenca pa izberejo le vsaka 3 leta. Nagrajenec prejme 10.000 evrov, na seznamu imen, ki so doslej prejela priznanje, pa najdemo zapisana tudi znamenita imena, kot so Uwe Johnson, Günther Grass, Siegfried Lenz in Marcel Reich Ranicki.
Serija zgodovinskih dnevnikovLetošnji Mannov lavreat se je v Lübecku predstavil že dan pred uradnim začetkom slovesnosti, ko je v cerkvi sv. Katarine prebiral odlomke iz svojega še neobjavljenega dnevnika Hamit, v katerem je obdelal dogodke po letu 1990.
Kempowski - rodil se je leta 1929 - se je kot pisatelj uveljavil z romani z močnim avtobiografskim pridihom, ki jih je povezal v 9 zvezkov in jih poimenoval Nemška kronika. Drugi veliki projekt Walterja Kempowskega pa nosi naslov Echolot, v katerem je obdeloval dogodke v času druge svetovne vojne.
Manna preučujejo multidisciplinarno
Thomas Mann je umrl 12. 8. 1955, osrednja slovesnost ob 50-letnici njegove smrti pa bo 13. 8. Ves teden se bodo v Lübecku vrstile razstave in predstavitve knjig, zasedala pa bo tudi nemška družba Thomas Mann, ki se ukvarja z multidisciplinarnim preučevanjem življenja in dela Thomasa Manna. Odprtje Mannovega tedna bo potekala na kraju, na katerega je romanopisec in esejist ostal navezan celo življenje. To je Marijina cerkev, v kateri je bil mali Thomas krščen in birman, zadnjič pa jo je obiskal 3 mesece pred smrtjo.
Književni spomenik rodnemu mestu
Dogodki seveda ne bodo mogli miniti brez omenjanja besede Buddenbrookovi. Tako je Thomas Mann naslovil roman, s katerim je rojstnemu mestu postavil literarni spomenik. 9. avgusta bodo tako na prizorišču Media Docks predvajali nemi film Buddenbrooks iz leta 1923.
Spopad s homoseksualnostjo
Thomas Mann si je sloves odličnega pisatelja zgradil s simbolističnimi in vedno rahlo ironičnimi romani ter zgodbami, ki so jih odlikovale zanimive "psihološke študije" literarnih likov ter rahlo prikrita erotičnost. Njegova dela so bila pravzaprav vsaj delno avtobiografska, kajti sam se je večkrat zaman skušal spopasti z lastnimi homoerotičnimi nagnjenji.
Največje priznanje za svoje delo je Mann prejel leta 1929, ko so mu izročili Nobelovo nagrado za književnost, k čemur je največ prispeval zgoraj omenjeni roman Buddenbrookovi. Druga pomembna Mannova dela so Smrt v Benetkah, Jožef in njegovi bratje, Izpovedi pustolovca Feliksa, Lotte v Weimarju: roman o Goetheju in
Charlotte in Čarobna gora.
Kaj je menil o politiki?
Thomas Mann se nikoli ni odkrito ukvarjal s politiko, kljub temu pa so ga večkrat po krivici obtožili simpatiziranja z Nacionalsocialistično stranko Adolfa Hitlerja, kajti pisatelj ni nikoli odkrito obsodil nacizma. Mannovi kritiki pa so vse preradi spregledali dejstvo, da se je pisatelj ravno zaradi razmaha nacizma preselil v Švico, njegov roman Buddenbrookovi pa so nacisti na veliko sežigali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje