Prevajalec pisateljičinih del v slovenščino, Jože Stabej, ki trenutno prevaja avtoričin najnovejši, lanski roman Bog pomagaj otroku, opaža, da je njena govorica z vsakim romanom krajša, preciznejša in bolj jedrnata. Roman Bog pomagaj otroku pri Cankarjevi založbi izide še letos.

Avtorica ostaja zvesta pisanju o temnopoltih Američanih in večinoma v središče postavlja ženske like. Roman Bog pomagaj otroku v tem pogledu ni izjema: njegova protagonistka je temnopolta Bride, ki je tako temne polti, da je njeni starši ne morejo sprejeti, kar jo - čeprav je privlačna - zaznamuje tudi v odraslih letih. Bride se mora po 15 letih soočiti z nasilno vzgojiteljico, zoper katero je pričala pri osmih letih. Ta jo po prihodu iz zapora najde in skoraj do smrti pretepe.

Jezik romana je sodobnejši, kot je bil v prejšnjih, opaža Stabej, in dodaja, da se, tudi zaradi avtoričinega izvrstnega opisovanja čustvenega sveta, odlično bere.

S Stabejem še nista "rešila vseh skrivnosti"
To je avtoričin sedmi roman, ki bo dobil slovenski prevod. Pod vse je podpisan Stabej, ki ima Morrisonovo za "svojo" avtorico, pri čemer "sproti razrešuje njene skrivnosti in uganke". "Na žalost se ne morem poistovetiti s prevajalko Miro Mihelič, ki je dejala, da s Charlesom Dickensom nimata več skrivnosti," je pojasnil.

Toni Morrison, leta 1931 rojena v delavski družini, je angleščino študirala na Univerzi Howard, eni prvih univerz, ki so temnopoltim omogočile formalno izobrazbo. Bila je urednica pri veliki založniški hiši Random House, kot literarna kritičarka in kolumnistka je pisala za New York Times, od leta 1989 do upokojitve pred petimi leti pa predavala na Univerzi Princeton.

Rasizem do samih sebe
Svoj romaneskni prvenec Najbolj modre oči je začela pisati sredi 60. let, izšel pa je leta 1970. Pripoveduje o temnopolti deklici Pecole, ki sanjari o modrih očeh, da bi bila lahko znova sprejeta in priljubljena. Kot je pozneje, leta 1993 pisateljica zapisala o svoji protagonistki, je njena želja v sebi skrivala pravzaprav rasizem do same sebe. "Ta roman vrta v pogled, ki jo je obsodil."

Po Suli (1973) je leta 1977 izdala Salomonovo pesem, s katero je pritegnila pozornost kritikov in širše javnosti ter se uveljavila kot ena osrednjih ameriških pisateljic. Po izidu romana Ljubljena (1987) je prejela Pulitzerjevo nagrado, leta 1993 pa je postala prva temnopolta dobitnica Nobelove nagrade.

V slovenščino je Stabej doslej prevedel šest romanov: Salomonova pesem, Ljubljena, Najbolj modre oči, Ljubezen, Milost in Domov.