Welsh je v devetdesetih neusmiljeno postavil ogledalo pred brezciljno, zgubljeno in zadrogirano mladino delavskih predmestij. Foto:
Welsh je v devetdesetih neusmiljeno postavil ogledalo pred brezciljno, zgubljeno in zadrogirano mladino delavskih predmestij. Foto:
Irvine Welsh
Čeprav bo njegovo ime zaradi romana Trainspotting vedno povezano s heroinom, pisatelj pravi, da ga je od poznih dvajsetih, ko je prišel z odvajanja, 'komaj kdaj' uporabil. Foto: Reuters
Welsh bo še pred napovedanim preddelom Trainspottinga julija letos izdal roman Crime.

Irvine Welsh je 15 let po izidu kultne knjižne (in nato še filmske) uspešnice napovedal pisanje "preddela" svojega romana. Na idejo ga je napeljalo nepričakovano odkritje: na lastnem podstrešju je "izkopal" kup zapiskov, ki jih je naredil med pisanjem Trainspottinga, pa jih takrat ni uporabil. "Preprosto povedano, bo to zgodba o tem, kako sta Sikboj in Renton iz dveh mladih tepcev, ki se hočeta samo malo zadeti, postala čista narkomana. "Ujel" ju bom nekaj let prej in pokazal, kako se njuna stališča in obnašanje spreminjajo pod vplivom kulture mamil, ki so povsod okrog njiju."

"Imam ogromno količino gradiva, ki ga v prvi roman nisem vključil zato, ker sem moral obdržati hiter tempo zgodbe," razlaga Welsh. "Še posebej zanimivo je daljše poglavje o tem, kako Renton in Sikboj prvič obiščeta London. Imam pa tudi prvi in drugi osnutek besedila iz leta 1991, ki je nastalo na podlagi istih zapiskov kot Traispotting."

Brez cenzure
Trainspotting je bilo literarno popotovanje skozi najtemnejše kotičke edinburške bede v družbi heroinskega odvisneža Marka Rentona, zgodba o njegovih poskusih, da bi ubežal heroinski omami, in o vplivu njegove odvisnosti na odnose z družino in prijatelji, s katerimi skušajo ubežati žalostni resničnosti vsakdana. Številni in milo rečeno eksplicitni prizori nasilja so ob izidu romana leta 1993 marsikoga šokirali in razkačili, večina kritikov pa je bila nad knjigo navdušena; hvalevredno se jim je zdelo tudi to, da je pisatelju uspel škotski dialekt svojih protagonistov ponazoriti tudi v transkripciji njihovega govora.

Po romanu je bil posnet tudi za oskarja nominiran film, ki je med zvezde izstrelil mladega Ewana McGregorja in Roberta Carlyla, ki je blestel v vlogi psihotičnega Begbieja.

Kaj se je zgodilo potem, že vemo
Poleg šestih drugih romanov, ki jih je napisal, se je Welsh po Trainpottingu že enkrat vrnil k svojim "izgubljencem" - leta 2002 je izšel roman Porno, ki je bil "klasično" nadaljevanje Trainspottinga, postavljeno v čas kakšnih deset let po prvi zgodbi (preveden je bil tudi v slovenščino). Renton, ki je v Trainspottingu okradel svoje prijatelje, v Pornu vodi uspešen klub v Amsterdamu. Ko ga Sikboj, ki je od malega zvodnika napredoval v status lastnika gostilne, odkrije, ga znova pritegne v staro družbo, s katero skušajo ustvariti veliki podvig - posneti želijo vrhunski pornofilm. Tudi Kartofel, propadli narkoman, ki ima zdaj dekle in majhnega otroka, je razpet med željo, da bi iz svojega življenja nekaj naredil, in spoznanjem, da večino časa povzroča bližnjim samo trpljenje.

Telo plačuje za stare grehe
Welsh je vedel, o čem v Trainspottingu piše: tudi sam je bil odvisen od heroina. Minilo je že več kot deset let, odkar se je te odvisnosti odkrižal. Welsh pravi, da se večino časa drži stran od vseh vrst omam "že zaradi strahu pred mačkom naslednjega dne". "Pozneje sem poskusil še enkrat, a mi je bilo naslednji dan neverjetno slabo - kot da plačujem za vsa leta razvrata."

Ana Jurc

V posnetku na desni si oglejte kultni monolog "Izberi življenje" iz filmske različice Traispottinga.