Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že peto leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po prvi slovenski pesnici. Doslej je bil odziv na razpis za pesniško nagrado največji – na natečaj je prispelo kar 72 prispevkov, torej 30 več kot lani.

V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec to vidijo kot potrditev, da je pesniška nagrada Fanny Haussmann v petih letih postala nacionalno prepoznavna in se utrdila kot relevantna na slovenskem pesniškem zemljevidu.

Žirijo, ki je ocenjevala prispele pesmi, so sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik Zoran Pevec ter lanski prejemnik nagrade Matjaž Pikalo. Kot je ocenila žirija, je bilo veliko letošnjih prispevkov zelo kakovostnih na različnih pesniških ravneh, od motivno-tematskih do retoričnih figur in inovativnega besedišča, odločitev o tokratnem zmagovalcu pa je bila izjemno tesna.

Nagrajenko oz. nagrajenca bodo razglasili na podelitvi v Dvorcu Novo Celje 22. septembra. Nagrado, ki znaša 1000 evrov, podeljuje Občina Žalec. Na dogodku bo žalski zavod za kulturo, šport in turizem predstavil tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled.

Enigma Fanny Haussmann
Nagrada nosi ime po Fanny Haussmann, ki se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Kdaj se je preselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, ni znano. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah.

Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Za prvo slovensko pesnico jo je imenoval politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann.

Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. Motivi domnevno njenih pesmi so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi pri Žalcu.