Nekaj so jih razkrili v knjigi Skrivnost Fanny Haussmann, ki je izšla pri Založbi Aristej v avtorstvu France Buttolo, Irene Selišnik, Jožice Čeh Steger in Aleksandra Bjelčeviča.

Je res prva slovenska pesnica?
Literarni zgodovinarji so se spoprijemali z vprašanjem, kako delo o njej sploh zastaviti, saj je le malo znanega, hkrati pa se je o njenem avtorstvu po letu 2000 pojavilo nekaj dvomov. Te je zasejal Igor Grdina, ki je razmišljal, da mora biti avtor pesmi moški. "Sredi 19. stoletja ni pesmi objavljala še nobena ženska, zakaj bi se torej neki moški v tistem času skril za njenim imenom," je poudarila urednica.

Vprašanje, ali je Fanny Haussmann res prva slovenska pesnica, še vedno ostaja odprto, nanj pa ne more odgovoriti niti nastali zbornik. Teza ustvarjalcev je, da gre pri devetih objavljenih slovenskih pesmih s podpisom Fanny Haussmann najverjetneje za prevode njenih pesmi, izvorno napisanih v nemščini. Ti prevodi pa so morda nastali tudi ob avtoričinem sodelovanju.

Nastanek knjige je spodbudila Franca Buttolo, ki se s Fanny Haussmann ukvarja že tri desetletja, je na predstavitvi v Trubarjevi hiši literature pojasnila urednica Emica Antončič. Izdajo knjige o njej je Buttalo predlagala že ob objavi članka o morfoloških značilnostih poezije Fanny Haussmann v reviji Dialogi leta 2010.

Članki na temo vseh plati njenega lika in dela
V zborniku poskušajo skrivnosti razvozlati skozi pesničino biografijo, ki jo je prispevala Franca Buttolo, časovni okvir in položaj žensk v sredini 19. stoletja, o katerem piše Irena Selišnik, zapis o dvojezičnem pesništvu Fanny Haussmann v literarnozgodovinskem kontekstu, v avtorstvu Jožice Čeh Steger, ter Bjelčevičeva raziskava verza in kitice v njenih pesmih, ki jo postavlja v kontekst pesmim, objavljenih v Celjskih slovenskih novinah.

Jožica Čeh Steger je prva analizirala tudi nemško pesem Zum Nahmensfeste. V knjigi je objavljen faksimile rokopisa te pesmi, njen prepis in slovenski prevod (Godovnica), ki ga je posebej za to priložnost opravil Brane Čop. Zbornik dopolnjuje še prepis vseh pesmi, ki so bile kdaj objavljene pod imenom Fanny Haussmann.

Kaj vemo o skrivnostni pesnici?
Pesnica se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila aprila 1818 v Brucku an der Mur v Avstriji. Med Slovence se je priselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, datum njenega prihoda v dvorec pa ni znan. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah.

Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Položaj žensk, ki je bil vezan na položaj očeta ali moža, pa je postajal vse pomembnejši, je pojasnila Irena Selišnik.

Izdali tudi strokovno knjigo o govoru
Ker v slovenskem prostoru primanjkuje strokovne literature o govoru, je založba Aristej izdala še interdisciplinarno knjigo Govornost literarnih besedil avtorice Katarine Podbevšek, ki bo v oporo in pomoč interpretom literarnih besedil. Profesorica za govorjeni jezik na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo z njo pokaže, da uspešno branje, recitiranje in pripovedovanje ni odvisno predvsem od navdiha, talenta in intuicije, ampak da je lahko govorcem v oporo tudi specifično znanje.