Za Stanko Golob je poznavanje knjig in življenje z njimi v antikvariatu, ki ga je od leta 1981 do upokojitve lani decembra vodila, skoraj sinonim, pravijo v NUK-u. Nagrajenka je štiri desetletja delala v Cankarjevi založbi in po združitvi založb v Mladinski knjigi. Leta 1993 je za svoje delo prejela Schwentnerjevo nagrado, ki jo podeljujejo za uspehe v založništvu in knjigotrštvu, za leto 2008 pa še naziv knjigotržec leta.
'Nos' za prav posebne knjižne zaklade
"Vrzeli" v slovenskih zgodovinskih knjižnicah je imela Golobova ves čas pred očmi ob obiskih sejmov in ob stikih z evropskimi antikvarji. Znala je "pripeljati domov" knjižne zaklade, za katere ne bi niti vedeli, da so se pojavili na tržišču. S Trubarjevim priznanjem se ji tako želijo zahvaliti za številne dragocene knjige in grafične liste, ki jih zdaj hranijo v NUK-u, v Narodnem muzeju Slovenije, na gradu Bogenšperk in še v kakšni ustanovi, so še zapisali v utemeljitvi nagrade.
Stik med sedanjostjo in preteklostjo
Čeprav vsestranska ustvarjalka, je Ifigenija Simonović predvsem pesnica s posebnim posluhom za umetniško besedo. Podpisala se je pod vrsto pesniških zbirk tako za odrasle kot otroke. Je zvesta spremljevalka in rahločutna kronistka svojega časa, za esejistično knjigo Konci in kraji je prejela Rožančevo nagrado. Dolga leta je pisala in objavljala dnevnik za Novo revijo. Čeprav z vso zavzetostjo živi sedanjost, pa ima poseben odnos tudi do preteklosti.
Prav tako je imela pomembno vlogo pri ohranjanju dragocenega gradiva iz slovenske kulturne zgodovine: NUK-u je podarila osebno in rokopisno gradivo iz zapuščine Vitomila Zupana, Francija Zagoričnika ter posredovala pri zapuščini Silvestra Škerlja. Po rokopisnem gradivu iz zapuščine, ki jo hrani rokopisna zbirka NUK-a, je izbrala in uredila zbirko sedmih Zupanovih knjig Pesmi iz zapora ter njegovo zbirko Pesmi s "prostosti".
Skupna skrb za literaturo
Društvo slovenskih pisateljev ni le stanovska skupnost, ki brani interese literatov, temveč pogosto intervenira tudi na kulturnem in političnem področju. Korenine delovanja društva pravzaprav segajo v leto 1872, že leta 1885 pa je bilo ustanovljeno še Pisateljsko podporno društvo. Poglavitni nalogi društva od vsega začetka sta tudi razširjanje in popularizacija knjige in bralne kulture na Slovenskem. Na tej točki se delovanje NUK-a in DSP-ja popolnoma prekrivata, so zapisali v utemeljitvi nagrade.
NUK in DSP sta organizirala vrsto razstav, predstavitev in pogovornih večerov ob različnih jubilejih ter podelitvah literarnih nagrad. Lani je društvo knjižnici podarilo tudi celotni "papirni" arhiv ugledne mednarodne nagrade Vilenica, med drugim korespondenco s pisatelji, fotografije, zapisnike komisij ter druge dokumente, tiskovine in časopisne odzive.