Ker je odgovor na to vprašanje "le peščica strokovnjakov", so se v Združenje Trubarjev forum odločili, da Abecednik prevedejo v sodobno slovenščino. Z zbirko Trubar v sodobnem jeziku želijo omogočiti, da bodo Trubarja lahko nekoč prebirali tudi učenci v osnovnih šolah. "Na ta način želimo Trubarja obuditi od mrtvih," je o projektu povedal predsednik združenja Drago Sukič, ki meni, da delamo s tem, ko Trubarja obravnavamo le kot avtorja prvih dveh slovenskih knjig, krivico. Upa, da bo prevod omogočil čim več Slovencem, da ga bodo ob branju in razumevanju "spoznali kot preroka in apostola slovenskega naroda".

Abecednik je prva knjiga zbirke Trubar v sodobnem jeziku. Matjaž Črnivec iz uredniškega odbora je napovedal dve izdaji Abecednika. Prva je namreč študija in vsebuje prepis izvirnika, kjer je gotica nadomeščena z latinico, na eni in prevod na drugi strani. Načrtujejo pa še t. i. popularno izdajo, ki bo vsebovala le prevod in bo tudi cenovno bolj dostopna. Naslednje leto pa naj bi izšel tudi Katekizem.

Retorično bogat jezik
Med ovirami, na katere so naleteli prevajalci pri svojem delu, je Črnivec omenil predvsem jezik 16. stoletja. Podobnega mnenja je bil tudi prevajalec Abecednika Kozma Ahačič, ki pravi, da je bilo kljub pomoči več sodelavcev prevajanje težko. "Pri prevajanju smo poskušali obdržati čim več Trubarjevih retoričnih značilnosti, vendar ne za vsako ceno, saj smo se držali načela dinamičnega prevajanja besedila," je poudaril Ahačič in opozoril, da Trubar ni pisal v preprosti slovenščini, kot misli večina, pač pa v retorično bogatem jeziku. "V prevodu se nam kaže kot oblikovalec visoke knjižne slovenščine," dodaja Ahačič, ki je prispeval tudi opombe ter spremno študijo k "novemu" Abecedniku. Pri prevajanju so si pomagali s primerjavo nemške in latinske različice malega katekizma Johanna Brenza, na katerega se je Trubar naslanjal pri pisanju Abecednika.

Ahačič meni, da je bil osnovni namen Abecednika, ki je izšel v približno 500 izvodih, širjenje branja in ne še pisanja, namenjen pa je bil predvsem mladim in preprostim Slovencem, ki so bili sprva le poslušalci, pozneje pa tudi bralci njegovih del. Glavni razširjevalci pa so bili predvsem učitelji in pridigarji.

Edini Abecednik hranijo na Dunaju
Da bi si bralec lažje predstavljal, kako je bil videti stari Abecednik, so na koncu knjige priložili posnetke tega Trubarjevega dela. Ta se je ohranil v enem samem izvodu v dunajski narodni knjižnici. Gre za skupno vezavo Katekizma iz leta 1550 in Abecednika iz leta 1555, saj je bilo tedaj v navadi, da so skupaj vezali več del s podobno vsebino – knjige so se namreč večinoma prodajale v nevezani obliki.

M. K.