Že julija je turški parlament sprejel zakon, da bo vsaka prepoved prodaje in distribucije kakega literarnega dela, ki začela veljati pred letom 2012, po šestih mesecih zapadla, če se ji ne bo zoperstavilo nobeno sodišče. Rok je prišel (in minil) minulo soboto, brez kakršnih koli ugovorov turškega sodstva, je za agencijo AFP potrdil predsednik turške zveze založnikov TYB, Metin Celal Zeynioglu. "Vse prepovedi, ki jih je naložilo sodišče v Ankari, so prenehale veljati 5. januarja." Samo za Ankaro to denimo pomeni 453 knjig in 645 drugih publikacij; med njimi je tako Komunistični manifest Karla Marxa in Friedricha Engelsa, pa tudi pisanje Lenina in Stalina.

Na celotnem območju Turčije je govor o 23.000 delih, (neuradno) ocenjuje ministrstvo za pravosodje. Je pa to številko težko natančno določiti, ugotavlja Zeynioglu, češ da "prepovedi niso uvajali na centraliziran način, pač pa so jih različne inštitucije vpeljevale v različnih mestih ob različnih priložnostih". Ponekod so stare prepovedi tako ali tako že padle v pozabo in založniki "prepovedane" knjige že tiskajo. Lep primer so denimo zbrana dela turškega pesnika Nazima Hikmeta, ki je v izgnanstvu v Moskvi umrl leta 1963. Čeprav so bila v času njegove smrti njegova dela uradno še prepovedana, se jih je v knjižnicah dalo dobiti brez težav.

Pa je res kaj drugače?
Nova reforma je tako bolj simbolične narave, kot da bi prinašala kakšne dejanske spremembe; nekateri se zato tudi na glas sprašujejo, ali res odseva kak vidnejši premik v turški mentaliteti. "Stanje duha se ni spremenilo in ljudje na oblasti bodo še vedno ravnali točno tako, kot se njim zdi prav," je pesimističen Omer Faruk, nekdanji direktor založniške hiše Ayrinti. Za primer navaja usodo ene od knjig, ki jih je izdal sam: Filozofija v spalnici zloglasnega Markiza de Sada. "Besedilo so ožigosali za pohujšljivo in ga prepovedali. Kljub temu, da je vrhovno sodišče razsodbo razveljavilo, knjigo še naprej redno zasegajo," Faruka povzema AFP.

49 novinarjev za zapahi
Ta splošen dvom potrjuje tudi dosedanja praksa vladajoče stranke za pravičnost in razvoj, kar se tiče svobode govora. Komite, zadolžen za svobodo novirjav, poroča, da je trenutno za turškimi zapahi 49 novinarji, med katerimi so večinoma Kurdi. Novembra lani si je naloge moralnega razsodnika oprtal celo premier Erdogan, ki je producente neke turške serije osebno okaral, češ da njihov scenarij v nasprotju z zgodovino in muslimanskimi moralnimi načeli. "Tisti, ki se igračkajo z vrednotami ljudi, si zaslužijo lekcijo," je takrat izjavil.

Zapad prepovedi pa prinaša vsaj eno oprijemljivo spremembo na bolje: do zdaj se je veliko študentov, ki so jih aretirali na demonstracijah, za zapahi obdržalo z izgovorom, da so pri njih našli prepovedane knjige. Odslej to ne bo več mogoče.