Za njegovo umetniško uveljavitev je pomembno predvsem soavtorstvo pesniške zbirke z naslovom Pesmi štirih, v kateri je objavljenih 26 Kovičevih pesmi. Zbirko je leta 1953 izdala takrat že znana mlada četverica Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. V zbirki je vidna Kovičeva prodornost k intimizmu, ki je napovedala prelom povojne ideologije.

Kovič se je rodil v Mariboru leta 1931, pozneje se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone. Diplomiral je leta 1956 v Ljubljani iz svetovne književnosti in literarne teorije. Nekaj časa je deloval kot novinar, v poznih 50. letih pa je postal urednik za leposlovje, od leta 1985 do upokojitve pa je bil glavni urednik pri založbi DZS.

Eno osrednjih imen slovenske književnosti
Leta 1963 je Kovič dobil Levstikovo nagrado za svojo prvo pesniško zbirko za otroke Franca izpod klanca. Tej je sledila pesniška zbirka Zlata ladja (1969), nato legendarne zgodbe o Pikiju Jakobu (1972) in leta 1975 prav tako legendarna slikanica Maček Muri. V osemdesetih letih sta izšli še slikanici Zmaj Direndaj (1981) in Pajacek in punčka (1984), za katero je ponovno dobil Levstikovo nagrado. To je prejel še leta 2001 za življenjsko delo. Presežka sta bila tudi zbirka mojstrskih avtobiografskih črtic Zgodnje zgodbe (1978) o njegovem življenju do 14. leta in polavtobiografski Pogovori z Mačko Moniko (1991).

Kovič je prav tako priznan kot prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije. V slovenščino je med drugim prevedel Prešernove nemške pesmi. Med prevodi velja omeniti tudi izbore poezije Rainerja Marie Rilkeja, Georga Trakla in Endrea Adyja.

Je tudi dobitnik male in velike Prešernove nagrade. Leta 1991 je postal izredni, štiri leta pozneje pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nazadnje je avgusta letos pri Mladinski knjigi izšlo delo Labrador in nove pesmi, ki ga je uredila njegova hči Nina Kovič. Oblikovno je veljal za mojstra verza in sloga.

Večna Maček Muri in Piki Jakob
Njegovi uspešnici za otroke Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob sta dosegli naklado po več kot 100.000 izvodov. Muri je doživel sedemnajst ponatisov, Piki Jakob pa dvanajst. Obe knjigi sta prevedeni v več jezikov, pesmi o Mačku Muriju pa je uglasbila slovenska glasbenica Neca Falk in so do danes že skorajda ponarodele.

Odzivi naših književnikov
Pesnik Ciril Zlobec je ob tej žalostni novici povedal, da se je izpolnila "tragična šala", saj mu je Kovič nekoč dejal: "Ti, ki si že tolikokrat govoril na pogrebih, boš tudi nam." "In res, že tretjič sem doživel izgubo resničnega prijatelja, ki presega vse normative vsakdanjega življenja," je dejal Zlobec. "Prijateljstvo, ki je bilo med četverico, je bilo dragoceno, v sorazmerju s to dragocenostjo pa je tudi bolečina." Dodal je: "Ko takšen prijatelj odide, odide tudi del tebe; in tako je z njim odšel tudi del mene."

Kovičeva smrt je presunila tudi pesnika Nika Grafenauerja, ki ima dolgoletnega prijatelja v spominu kot vrhunskega pesnika. Povezala ju je vrsta estetskih nazorov, zato ga izjemno ceni in ga postavlja kot lirika zelo visoko.

Pesnik Boris A. Novak je Koviča označil za enega največjih mojstrov jezika, ki je klasične pesniške oblike "z nenaravno naravnostjo" pripeljal v sodobno pesniško govorico. Po njegovem mnenju je bil Kovič pesnik skrajne koncentracije izraza in zlate mere, v kateri ni niti ene same črke, ki bi bila premalo ali preveč. S svežimi, skrbno premišljenimi in čustveno poglobljenimi ter poduhovljenimi podobami se je dotaknil src bralcev, je dejal pesnik, ki mu je Kovič izdal pesniški prvenec.

Sam Kovič pa je nekoč dejal: "Moje knjige za otroke niso nujno zgolj otroške, ampak so, v prispodobi rečeno, namenjene bralcem od tretjega do 90. leta. Vsak bralec bere knjigo drugače in najde v njej tisto, kar je sposoben ali voljan sprejeti."

Kajetan Kovič je nedvomno pustil neizbrisen pečat v slovenski literaturi, s svojim količinsko sorazmerno skromnim, a pomensko zelo razkošnim opusom pa je našo literaturo za otroke povzdignil na najvišjo, mednarodno primerljivo raven.