Za Clauda Simona je bila zgodovina predvsem sosledje osebnih doživetij in razmišljanj. Foto: EPA
Za Clauda Simona je bila zgodovina predvsem sosledje osebnih doživetij in razmišljanj. Foto: EPA

Simon, ki se je leta 1913 rodil na Madagaskarju, je bil eden glavnih predstavnikov književne smeri francoski novi roman, ki je v 50. letih 20. stoletja prevetrila svetovno književnost. Največjo prepoznavnost v svetu sta Claudeu Simonu prinesla romana Georgike in Flandrijska cesta, ki ju lahko prebiramo tudi v slovenskem jeziku.

Uporaba ločil ni bila Simonova vrlina
V romanih se je Simon pogosto poglabljal v zgodovino svoje družine in jo popisoval s fotografsko objektivnostjo. Slogovni posebnosti Clauda Simona sta bili neuporaba ločil in dolgi refleksivni notranji monologi, saj je bilo njegovo pisanje pogosto zgolj zapisovanje neurejenih drobcev lastnih misli.

Zgodovina malo drugače
Z romanom L'Herbe je Claude Simon dodobra pretresel tradicionalna pravila pisanja zgodovinskega romana. Čeprav delo opisuje leto 1940, ko so Nemci vdrli v Francijo, pa je Simon dogajanje osredotočil popolnoma na osebna doživljanja stare gospe Marie, ki leži na smrtni postelji in razmišlja o hišah in vrtovih. Za Clauda Simona je bila zgodovina prevsem zgodovina vsakdanjih dogodkov in načina, na katerega so jih doživljali običajni ljudje.

Največji del opusa Clauda Simona pa vsebuje številne reference na pisateljeva starša ter na življenje še bolj oddaljenih prednikov. Njihove osebne zgodbe je Simon prepletel z izseki iz dogajanja v širši družbi. Tako so njegovi romani, četudi predstavljeni kot družinske sage, tudi vir objektivnih zgodovinskih podatkov.