V Vilni rojeni pisatelj je v svet literature vstopil z avantgardnimi verzi. Literarna zgodovina pa ga bo pomnila predvsem po delih Pesnitev o ugaslem času (Poemat o czasie zastygłim) in romanih Dolina Isse (Dolina Issy) in Prevzem oblasti (Zdobycie władyz), ki ju imamo tudi v slovenskem prevodu.

Eden najbolj znanih pesnikov v izgnanstvu
Svetovno znani besedni ustvarjalec, ki je deloval tudi kot diplomat, je dolga leta živel v emigraciji, saj je že leta 1951 emigriral, od leta 1956 pa je živel v ZDA. Nasprotnik totalitarnega režima se je v rodno Poljsko vrnil leta 1989, po padcu železne zavese. Njegove pesmi so na Poljskem natisnili šele po prejetju prestižne Nobelove nagrade. Ta je leta 1980 sovpadala z rastočimi nemiri na Poljskem in Miłosz je postal svojevrsten mit in simbol za prihajajoče spremembe.

Izgnanstvo je tudi odločno zaznamovalo njegovo ustvarjanje. V esejih je premišljeval o vlogi posameznika v družbi. V svojem najslavnejšem tovrstnem delu Ujeti um (Zniewolony umysl), s katerim je zaslovel v začetku 50. let, pa razglablja o položaju intelektualcev pod komunistično diktaturo.

Pesnikova dvojna identiteta
Miłosz pa je bil predvsem pesnik, ki je v svojih verzih združeval široko paleto občutij in pesniških tehnik. Vanje je vključeval filozofska, kulturna in religiozna vprašanja. Raziskoval je tudi svoje korenine oziroma vprašanje lastne identitete. V romanu Dolina Isse se je tako spominjal otroštva, v delu Videnja nad zalivom v San Franciscu (Widzenia nad zatoko San Francisco) pa je problematiziral svojo takratno dvojno, poljsko in ameriško identiteto.

Umrl je na svojem domu v Krakovu, kamor se iz ZDA vrnil po padcu socialističnega režima, saj je bil prej kot deklarirani nasprotnik režima nezaželen.