Pisateljica Daša Drndić je bila sicer dejavna tudi kot urednica pri založniški hiši Vuk Karadžić, profesorica angleškega jezika na univerzi Đuro Salaj ter urednica in dramaturgija na Radioteleviziji Beograd.

Iz rodnega Zagreba v Beograd in nato na Reko
Rodila se je leta 1946 v Zagrebu, od leta 1953 je živela v Beogradu, kjer je na filološki fakulteti diplomirala iz angleškega jezika in književnosti. Kot prejemnica Fulbrightove štipendije je magistrirala iz dramaturgije na ameriški univerzi v Južnem Illinoisu, ob tem pa je študirala še na univerzi Case Western Reserve.

Njen prvi roman Put do subote je izšel leta 1982 v Beogradu pri Prosveti. Z začetkom nemirnih 90. let preteklega stoletja se je preselila na Reko, kjer je doktorirala na filozofski fakulteti in nato vse do odhoda v pokoj tam tudi na oddelku za anglistiko predavala kreativno pisanje in britansko književnost.

Poleg proznih del je objavljala tudi knjižno kritiko, analitična besedila in prevode v časopisih in knjižnih listih ter igrane in dokumentarne radijske drame.

V slovenskem jeziku so na voljo trije njeni romani. Leta 1988 je pri KUD AAC Zrakogled v prevodu Sonje Polan izšel Leica format, leta 2009 je pri Založbi Modrijan v prevodu Đurđe Strsoglavec sledil dokumentarni roman Sonnenschein in 2011 pri Celjski Mohorjevi družbi še Canzone di guerra, ki ga je prav tako prevedla Strsoglavčeva.

Tudi na tujem osvojene lovorike
Za delo Sonnenschein so jo leta 2007 ovenčali z nagrado Frana Galovića za najboljšo knjigo z domovinsko tematiko in nagrado kiklop za najboljše prozno delo leta. Leta 2013 je prejela še nagrado independent za najboljšo tujo leposlovno knjigo po izboru bralcev (Independent Foreign Fiction READERS Prize), leto pozneje pa še mednarodno knjižno nagrado prozart.

Z romanom Belladona, ki je v izvirniku izšel leta 2012, se je letošnjega februarja uvrstila v finale nove knjižne nagrade, ki jo podeljuje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), kjer je bila v konkurenci med drugim z Orhanom Pamukom, Ismailom Kadarom in Borisom Akuninom.

Nedavno je znova izšla njena prva na hrvaškem izdana knjiga, naslovljena Umiranje u Torontu. Njena druga dela so še Kamen s neba (1984), Totenwande (2000), Doppelgänger (2002), After Eight (2005), Feministički rukopis ili politička parabola (2006) in EEG (2016).

Daša Drndić, sicer tudi članica Hrvaškega pisateljskega društva, je po daljši bolezni umrla na Reki v 72. letu starosti.