Lawrence Ferlinghetti se je v zgodovino poleg svojega dela zapisal tudi z obrambo prvega amandmaja v znamenitem sodnem procesu glede pesmi Howl (slov. Rjovenje) Allena Ginsberga.

Ferlinghettijeva najbolj znana pesniška zbirka Coney Island of the Mind je izšla leta 1958. V njej primerja grozote, prikazane na slikah Napoleonovih vojn Francisca Goye, s prizori Amerike po drugi svetovni vojni. Zbirka je bila prevedena v devet jezikov in prodana v več kot milijonu izvodov. Kljub priljubljenosti pa Ferlinghettija običajno ne primerjajo z drugimi bitniškimi pisci, kot so bili Jack Kerouac, Gregory Corso in Ginsberg, s katerimi je sicer prijateljeval.

Usodna objava Ginsbergove pesnitve
Ferlinghetti je sicer odraščal v New Yorku, vendar je dejal, da se s temi pisci z vzhodne obale ni spoznal, dokler se ni preselil v San Francisco in tam odprl svoje knjigarne City Lights. Knjigarna je postala magnet za intelektualce zahodne obale in pozneje tudi priljubljena turistična točka, navaja portal NPR.

Ustanovil je tudi majhno založbo City Lights Books, pod okriljem katere je jeseni leta 1956 objavil majhno knjigo z mehkimi platnicami – prvo izdajo Howla. Takrat je šlo za novo vrsto poezije, ki je dala glas nezadovoljnim v Eisenhowerjevi Ameriki in postala himna za porajajočo se kontrakulturo. "Pred Howlom Allena Ginsberga je bilo stanje poezije v Ameriki nekoliko podobno kot danes: poezija o poeziji," je bil prepričan Ferlinghetti.

Pesnitev vključuje odlomke homoseksualnih podob, Ferlinghetti pa je bil aretiran leta 1957 zaradi obtožbe objave nespodobnega gradiva. Na koncu dolgega sojenja na zvezni ravni so sklenili, da ima Howl odrešilen družbeni pomen in zato ni nespodobna. Po besedah literarnega kritika Geralda Nicosie sta bila Ferlinghettijeva dva največja dosežka prav boj proti cenzuri in tako rekoč inavguracija revolucije majhnega založništva.

Osirotelost in izkušnja vojne iz prve roke
Ferlinghettija so vse življenje zaznamovale izkušnje iz otroštva in mladosti, zaradi katerih je vselej imel posluh za izobčence. Oče mu je umrl le malo pred rojstvom, mati pa je bila kmalu po njem sprejeta v psihiatrično bolnišnico. Posledično ga je vzgajala teta, nato še rejniki. Po napadu na Pearl Harbor se je priključil mornarici in služil kot častnik v Normandiji na dan D in v Nagasakiju po atomski bombi. Te izkušnje so ga za vse življenje izoblikovale v mirovnika.

Umetnost "mora spremeniti življenje samo"
Po vojni je magistriral na univerzi Columbia in doktoriral na Sorboni. V 50. letih preteklega stoletja je začel pisati poezijo o ZDA. Kariero je tako začel v revolucionarnem času na področju umetnosti in glasbe. Zmeraj je verjel, da lahko umetnost kaj spremeni. "Resnično verjamem, da je umetnost sposobna popolne preobrazbe sveta in življenja samega," je po pisanju portala NPR dejal v intervjuju leta 1994 . "In nič manj ni zares sprejemljivo. Menim torej, da če ima umetnost kakršen koli izgovor – poleg tega, da gre za igro v prostem času –, mora spremeniti življenje samo," je še dodal.

Lawrence Ferlinghetti je umrl 22. februarja na svojem domu v San Franciscu za posledicami intersticijske bolezni pljuč.