Strojan upa, da se bo vendarle lahko pogovoril z nekdanjim premierjem in tistimi pisatelji, ki so zaradi izključitve Janše napovedali svoj izstop iz slovenske organizacije. Kljub več napovedanim izstopom so sicer do zdaj prejeli le eno izpisnico. Tisti, ki so izstop napovedali, po pravilniku tako še tri mesece ostajajo člani, v tem času pa morajo urediti svoj status. Tedaj bo šele jasno, kakšna škoda je nastala v članstvu PEN-a.
Predsednik slovenskega PEN-a meni, da zadeva ne more vreči črnega madeža na celotno organizacijo PEN, temveč gre za zadevo, ki je aktualna "znotraj slovenskega političnega prostora in je nekakšna politična folklora, ki je v Sloveniji precej nizkotna".
"Z naše strani je bilo to nespretno"
Janša za zdaj formalne pritožbe še ni podal. Če bi jo, bi o njej odločala skupščina, Strojan pa bi si v tem primeru želel, da bi svoje stališče zavzelo čim več članov PEN-a. Po njegovem mnenju je težava nastala, ker so prehiteli dogajanje in je zadeva prišla v javnost, ko je postopek še potekal. Prizna, da so to izvedli zelo nespretno in dodaja, da je šlo predaleč, saj je PEN vendarle od nekdaj organizacija dialoga, v kateri se morajo pisatelji med seboj dogovarjati in tako reševati zadeve.
"PEN je mednarodna organizacija in vedno je treba gledati na to, da se obnašamo kot drugi ter dajemo občutek, da nam lahko ljudje zaupajo. To se je zdaj nekoliko porušilo, vendar se ni zgodilo nič takega, da se tega zaupanja ne bi dalo obnoviti," je še prepričan. Obenem se zaveda, da je zadeva na imenu in ugledu slovenskega PEN-a vendarle pustila madež.
Dogajanje pa vendarle ni zaznamovalo 45. mednarodnega srečanja pisateljev, ki bodo jutri zapustili Bled, saj je bistvo srečanja vendarle to, da nudi gostom priložnost spregovoriti o svojih težavah, in da se sestanejo komiteji PEN-a.
Mirovni komite tudi za zaščito okolja in svobodo digitalnih medijev
Mirovni komite Mednarodnega PEN-a je na sobotnem srečanju sprejel manifest Bleda ter dopolnil že obstoječa načela komiteja v boju peresa proti nasilju. V svoje delo bo odbor vključil tudi zaščito in spoštovanje okolja ter boj za svobodo digitalnih medijev. Mirovni komite Mednarodnega PEN-a, ustanovljen je bil leta 1984 na pobudo slovenskega PEN-a, se že od svojega začetka bojuje proti individualnemu in državnemu terorizmu ter proti rasni, kulturni, religiozni in jezikovni diskriminaciji. Vendar čas je prinesel nove težave in nove vire konfliktov, kot je na primer vojna za vodo, zato je vključitev spoštovanja okolja nujno.
Komite se zavzema tudi za svobodo izražanja, saj je prva žrtev vsake diktature in vsake tiranije svobodna beseda. "Vidimo, da avtoritarne sisteme svoboda medijev zelo ovira pri njihovi zmagoviti ideologiji, zato se pojavlja cenzura v digitalnih medijih," je opozoril predsednik mirovnega komiteja Edvard Kovač in dodal, da v PEN-u elektronskih medijev ne razumejo kot nasprotnika pristne, poetične in etične besede, temveč želijo v teh medijih imeti zaveznika za svobodo duha in izražanja.
Da bi nadaljevali v duhu iz leta 1965
V komiteju so ob tej priložnosti začrtali tudi nove izzive, v katerih so se dotaknili predvsem prisotnosti v Latinski Ameriki in Afriki ter nadaljnjega vzpostavlja dialoga s Kitajsko in njenimi manjšinami, kot so Urguji. Želijo nadaljevati duh velikega kongresa svetovnega PEN-a iz leta 1965, ko so se na Bledu prvič srečali pisatelji izza železne zavese s pisatelji svobodnega sveta. Na Bledu se tudi letos na primer srečujeta po dva pisatelja iz Izraela in Palestine.
Novega predsednika bodo volili septembra
Kljub drugačnim napovedim, na srečanju mirovnega odbora niso izbrali novega predsednika. Kovaču se sicer izteka drugi mandat, vendar je vodilni administrativni odbor Mednarodnega PEN-a na blejskem srečanju predlagal, da bi za vse odbore veljala enaka pravila. Zato so sklenili, da bodo svojega predsednika volili na svetovnem kongresu septembra na Islandiji.
Brez branja nihče ne more biti pisatelj
Zadnji dan srečanja je potekal tudi v znamenju ženskega odbora Mednarodnega PEN-a in mreženja pisateljic. Predsednica ženskega odbora Ekbal Baraka je ob tem poudarila, da bi moral PEN promovirati branje narodov, pri katerih te navade ni, kot je na primer v Egiptu. Brez branja namreč nihče ne more biti pisatelj, je prepričana, mlade generacije pa žal berejo premalo.
Poudarila je tudi potrebo po spodbujanju nadarjenih mladih žensk, da postanejo pisateljice, saj je njihov vpliv na otroke, družine in družbo bistveno večji od vpliva moških. Težko pa se je izražati v zaprti, nazadnjaški družbi, kakršna je muslimanska, je opozorila. Ob koncu srečanja čaka pisatelje še srečanje z Johnom Patrickom Shanleyjem in ogled njegove drame Dvom v Prešernovem gledališču Kranj.