Knjižni sejem v Leipzigu je za frankfurtskim dogodkom drugi največji knjižni sejem v Evropi. Njegova odlika je menda sproščeno vzdušje in večje izkazovanje pozornosti običajnim gostom, ne le poslovnim partnerjem, kar je posebnost frankfurtskega sejma. Foto: Leipziger Messe
Knjižni sejem v Leipzigu je za frankfurtskim dogodkom drugi največji knjižni sejem v Evropi. Njegova odlika je menda sproščeno vzdušje in večje izkazovanje pozornosti običajnim gostom, ne le poslovnim partnerjem, kar je posebnost frankfurtskega sejma. Foto: Leipziger Messe
Borza knjižnih založnikov v Leipzigu okoli leta 1900
Leipzig je od 18. stoletja do leta 1945 užival sloves središča knjižnega založništva na Nemškem.
Slovenske knjige na sejmu v Leipzigu

Obiskovalci leipziškega sejma se bodo od 13. do 16. marca lahko seznanili z mislimi, ki so jih zapisali Vlado Žabot, Maruša Krese, Desa Muck, Andrej Morovič, Gustav Januš, Polona Glavan in Gregor Podlogar. Nekaj dogodkov bo slovenska delegacija v Leipzigu pripravila skupaj s Hrvaško, ki je tudi uradna gostja letošnjega sejma. V mednarodnem programu slovenske stojnice se bodo med drugim predstavili tudi Igor Štiks (Hrvaška), Richard Wagner (nemčija), Martin Pollack (Avstrija), Jenny Erpenbeck (Nemčija) in Georgi Gospodinov (Bolgarija).

Več kot 2.000 založb na sejmišču
Knjižni sejem v Leipzigu velja za največji pomladanski knjižni dogodek ne le v Nemčiji, pač pa tudi v vsej Evropi. O razsežnostih sejma vse pove že podatek, da je lani svoj program predstavljalo 2.348 založb iz 36 držav. Leipziška prireditev je bolj 'naklonjena' običajnim bralcem kor Frankfurtski sejem. Če je sejem v Frankfurtu v prvi vrsti velik 'biznis', gre v Leipzigu veliko bolj za pristen stik med založniki in bralci. Zato tudi vzporedno s sejmom poteka velik bralni festival z imenom "Leipzig liest" (Leipzig bere), na katerem se je lani v treh dneh zvrstilo kar 1.900 dogodkov, namenjenih vsem obiskovalcem.

Neprekinjena tradicija od 17. stoletja
V Leipzigu so med drugim ponosni na zares imenitno zgodovino sejma. Tako kot v Frankfurtu, sega ta v 17. stoletje. Organizatorji posebej radi omenjajo leto 1632, ko je število v Leipzigu predstavljenih knjig preseglo obseg programa sejma v Frankfurtu na Maini. Pomen sejma se je še povečal v 18. stoletju, ko je Leipzig postal glavno založniško mesto na Nemškem. Lepiziški knjižni dogodek je vse do leta 1945 ostal najpomembnejši nemški knjižni sejem.

Šele prisilni razcep nemške države in kulturna zaprtost nemške demokratične republike sta privedla do tega, da se je kot največji knjižni dogodek na svetu uveljavil Frankfurtski sejem. Po združitvi obeh nemških držav se je sejem v Leipzigu spet razcvetel, poseben šarm pa mu od leta 1995 daje tudi leipziški antikvariatni sejem, ki dopolnjuje uradno sejemsko dogajanje.
Slovenske knjige na sejmu v Leipzigu