Takrat, ko impulzivno, strastno in zavzeto odgovarja na vprašanja, tudi sami razmišljate o bridkih in težkih izkušnjah, ki so jo zaznamovale, o nenadnih, kratkih srečah, nenadomestljivih izgubah, o tem, kako je vseskozi, tudi potem ko je po moževi smrti ostala sama z enoletno hčerko, ohranjala močno etično držo. Še vedno, tako kot pri osemnajstih, verjame v lepoto in ljubezen. Zase pravi, da je romantična in svobodna ter še najmanj to, kar v njej vidijo nekateri: moški v ženskem telesu.
Ženska ni le marginalizirana, ampak tudi degradirana
"V času postfeminizma se pravzaprav dogaja to, da je ženska v slabšem položaju, kot je bila v 19. stoletju. Čeprav je danes politično enakopravna moškemu in je udeležena pri političnih odločitvah, je resničen problem zakrit. Mediji počnejo vse, da bi jo degradirali, ona pa na to pristaja. To je grožnja tako za ženske kot za moške. Popolni moralni zdrsi, globoki padci, vse, kar ponižuje ljudi, naenkrat ni več pomembno, vse je opravičljivo, če le lahko zaslužijo milijone ..." Bobić Mojsilovićeva dodaja, da mediji žensko danes prikazujejo kot meseni objekt. "Nekoč je bila mati, spoštovana je bila zaradi vloge, ki jo je opravljala kot varuhinja domačega ognjišča in družine, čeprav je bila v političnem smislu brezpravna. Zdaj je politično enakopravna, vendar v kulturološkem smislu ni več pojmovana le kot meso, ampak celo kot hitro pokvarljivo blago. Mediji danes že 30-letnici pripovedujejo, da njena zunanjost ni več dobra, da je že prestara."

Moški je plen, ki ga je treba uloviti, dokler je to še mogoče
Mlada dekleta so dandanes prisiljena v razmišljanje o tem, kako visoke petke je treba obuti, kako globok dekolte morajo imeti, da se lahko preoblečejo v vlogo navideznega lovca na moške glave. Medtem pa se od mladega dekleta, predvsem če je iz dobre družine, pričakuje, da se bo izšolalo in naredilo kariero, kot se gre. Bobić Mojsilovićeva se spominja, da so nekdaj starši hčerki, ki je na primer maturirala ali diplomirala, plačali izlet v London ali kupili fička. Zdaj starši zbirajo denar, da ji lahko kupijo novo oprsje. In zakaj starši dekletom plačujejo operacije za povečanje dojk? "Da bi se bolje poročila, z bogatejšim ženinom, da bi ji ne bi bilo treba delati. To je zgodba o prostovoljnem suženjstvu, največja degradacija, in to počne liberalni kapitalizem vsem: ženskam in moškim."

Evropska unija kot novodobno koncentracijsko taborišče
Bobić Mojsilović že več let opozarja, da EU v svojem bistvu pomeni tragedijo in idejo nesvobode. Zdi se ji, da ta skupnost spominja na novodobno koncentracijsko taborišče. Srbiji se ni treba bati, da jo vanjo ne bodo sprejeli, ljudi bodo tja kar deportirali. Njeno edino upanje je, da bo pred vstopom Srbije vanjo EU razpadel. V Uniji je edina vrednota denar in z njim povezan trg.

Ko vzame gospodar ljudem prosti čas, jim vzame tudi pravico do sonca
Neoliberalni sistem danes delovne ljudi pojmujejo še slabše, kot so jih v času Dickensa, meni priljubljena srbska pisateljica. Spet je namreč aktualno gospodovanje nad ljudmi. Govorimo o svobodi, vendar v resnici obstaja le njen privid, ljudje pa se ne zavedamo, da smo le sužnji. "Takrat, ko vam je gospodar vzel prosti čas, vam je najprej vzel pravico do sonca. Če delate od jutra do večera, do sedmih ali osmih, sonca ne morete več videti. To pomeni, da vam primanjkuje melanina, endorfina, dopamina, serotonina, skratka hormona sreče. Če ste nesrečni, kmalu postanete žrtev farmacevtske industrije. Pred tem se ljudje lahko rešimo le z vedenjem o tem, kar se dogaja in z znanjem," razmišlja Mirjana Bobić Mojsilović.
Magda Tušar, Kulturni fokus
Mirjano Bobić Mojsilović so gostili v Kulturnem fokusu.