Gre za pismo, ki ga je francoska feministična ikona Simone de Beauvoir poslala Claudu Lanzmannu leta 1953 iz Amsterdama, v katerem razkriva "noro strast" do njega. Kot beremo, bi se mu vrgla v "objem in tam ostala za zmeraj". "Za zmeraj sem tvoja žena."

Pismo je eno izmed 112 ljubezenskih pisem de Beauvoirove, naslovljenih na Lanzmanna, ki jih je kupila univerza Yale. Prav to pismo pa razodeva tudi, da je njen partner, eksistencialistični filozof Jean-Paul Sartre, ki je imel še številne druge ljubimke in vselej tudi ločeno domovanje, ni nikoli uspel spolno zadovoljiti.

Dolgoletno odprto razmerje s Sartrom
Sicer pa je bil Lanzmann star 26 let in Sartrov tajnik, de Beauvoirjeva pa 44 let, ko sta se spoznala. Bil pa je pravzaprav edini človek, s katerim je kadar koli živela.
V pismu, ki ga je objavil časopis Le Monde, je napisala še: "Moj dragi otrok, ti si moja prva absolutna ljubezen, tista, ki se zgodi zgolj enkrat (v življenju) ali morda nikoli. /…/ Mislila sem, da nikoli ne bom izrekla besed, ki so mi zdaj povsem naravne, ko te vidim - obožujem te. Obožujem te z vsem svojim telesom in dušo ... Ti si moja usoda, moja večnost, moje življenje."

"Seveda sem ga ljubila," je napisala o Sartru, "a to mi ni bilo povrnjeno - najini telesi sta bili zaman". Prav tako ni našla tolikšne blaženosti z ameriškim romanopiscem Nelsonom Algrenom, avtorjem Moža z zlato roko. "Ljubila sem ga zaradi ljubezni, ki jo je imel do mene, brez kakršne koli resnične intimnosti, in ne da bi se mu kdaj zares predala od znotraj."

Spor s posvojenko de Beauvoirjeve
Danes 92-letni filmar je za Le Monde pojasnil, da je njuna celotna ljubezenska zgodba zdaj prišla v javnost zgolj zaradi spora s posvojeno hčerko de Beauvoirjeve. Sylvie Le Bon de Beauvoir naj bi ga namreč poskušala izbrisati iz življenja svoje krušne matere. Le Bonova je tudi skrbnica njene literarne zapuščine.

Zaradi bojazni, da bi ga Le Bonova "povsem in preprosto izbrisala iz življenja Simone de Beauvoir", se je odločil prodati pisma univerzi Yale, tako da so zdaj dostopna tudi zgodovinarjem. Dejal je še, da jih ni nikoli imel namena objaviti, dokler ni spoznal, da bo Le Bonova "objavila vsa pisma de Beauvoirjeve, razen korespondence med njo in mano".

Avtor priznanega dokumentarca Shoah
Sicer je filmar o njunem strastnem razmerju pisal v svojih spominih The Patagonian Hare (Patagonski zajec), vendar takrat obstoj te ognjevite korespondence ni bil znan. V zgodovino filma pa se je Lanzmann zapisal leta 1985 s čislanim dokumentarcem o holokavstu, naslovljenim Shoah.