Panker, prostovoljec in pravljičar Franci Rogač svoje življenjske zgodbe nikoli ni skrival: že v svoji avtobiografiji Ključ brezdomca je razkril, kako je pred dobrimi petnajstimi leti pristal na cesti, opisal svoj spust v alkoholizem in nato presenetljiv preobrat, kariero pravljičarja. V teh dneh bo na knjižnem sejmu predstavil posebni izdaji dveh svojih pravljic (Izgubljena slončica in Nosku se zgodi čudež) v braillovi pisavi. "Ne, nikoli si nisem predstavljal, da bom postal pisatelj ... Čeprav sem bil že na dnu oziroma v začaranem krogu, sem vedno verjel in si govoril: 'Bo že. Jutri bo bolje,'" danes prostodušno priznava Rogač.
Še enkrat: Pank ni mrtev
Sobotnega koncerta Pankrtov v Hali Tivoli Franci, kot vsak pravi panker, ne namerava zamuditi - sicer pa je imel in ima še vedno nad žanrom kar dober pregled. Všeč so mu vsi, Stiff little fingers, Toy Dolls, The Partizans in Niet, zadnje čase pa posluša (nam neznani) "duhovni punk, to je krščanski punk, kot zanimivost ...". V svojih "žurerskih letih" je najraje hodil v zdaj že pokojni klub B51, sicer pa je obrodil vse koncerte "od Murske do Kopra in do Črnomlja".
Rogač se je v pravljice zaljubil v otroštvu, ko je v knjižnico romal v dedkovem spremstvu. Najraje je imel Disneyjeve pravljice, še posebej tiste romantične s princi in princeskami v glavnih vlogah. Če bi moral pravljično vlogo izbrati zase, bi bil kakopak "princ, ki reši svet pred krutim vladarjem, poleg tega pa na zanimivi poti sreča dekle in potem vemo, kako se pravljica konča ...".
Naš sogovornik je razkril tudi enega od svojih načrtov: oditi v Chicago, kjer svojo pogovorno oddajo snema "kraljica dnevne televizije" Oprah Winfrey, in ji predstaviti kakšno svojo pravljico v angleškem prevodu. Kontaktne naslove ima že zbrane in v naslednjem letu se bo zagotovo pojavil pred njenim studiem, napoveduje Rogač.
Po daljši poti do cilja
Čeprav je bogatejši za marsikatero izkušnjo, bi Franci, če bi še enkrat začel, marsikaj storil drugače. "To se je moralo zgoditi, da sem šel po dolgi poti. To me je spremenilo, danes gledam z drugimi očmi. Nekoč sem bil slep, toda zdaj vidim, bi lahko temu rekel. Seveda bi naredil marsikaj drugače, toda jaz sem bil takrat drugačen karakter, drug človek, in zagotovo bi se dalo iti vsaj po lažji poti, kot sem potem šel."
Ana Jurc
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje