To srečanje morda ni vedno samo prijetno in lepo, je pa vsekakor izkušnja, ki si jo boste zapomnili, je še dodal.

Najboljši prijateljici več kot 60 let
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšla tretja knjiga iz Neapeljskega cikla Elene Ferrante, z naslovom O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostanejo. V Neapeljskem ciklu bralec spoznava Lilo in Eleno, ki sta več kot 60 let najboljši prijateljici, dokler ena od njiju ne izgine brez sledu, druga pa z obujanjem preteklosti poskuša rešiti uganko prijateljičinega izginotja. Njuno prijateljstvo, kot je popisano v skupaj štirih knjigah, pa je življenjsko, polno nežnosti, podpore, zbliževanj in oddaljevanj, ljubosumja in zavisti.

V tretji knjigi Lila in Elena previdno obnavljata svoje prijateljstvo, vsaka v novi življenjski vlogi. Tudi to knjigo je prevedla Anita Jadrič. Četrta in zadnja knjiga, Storia della bambina perduta (O izgubljeni deklici), bo izšla poleti 2019.

Boj za delavske pravice
"Vlogi Lile in Elene sta se zdaj zamenjali. Elena uživa v kratkotrajni pisateljski slavi in v varnosti vplivne družine, v katero se je omožila. Vendar v vlogi žene in matere težko najde čas in voljo za svoje delo. Fizično onemogla Lila pa se skorajda proti svoji volji vključi v boj za delavske pravice. Pri tem se pogumno zoperstavlja direktorju tovarne salam, v kateri dela, in fašističnim stražam, ki napadajo komuniste. A tisti trenutek, ko se zdi, da je njuna prihodnost že zapisana, se vse spet obrne na glavo," so zapisali pri Cankarjevi založbi.

Prva knjiga nosi naslov Genialna prijateljica, druga pa O novem priimku, obe sta izšli pri Cankarjevi založbi. Neapeljski cikel je doslej preveden v več kot 40 jezikov. Poleg Neapeljskega cikla je v slovenščino preveden tudi pisateljičin roman Dnevi zavrženosti.

Elena Ferrante je psevdonim italijanske pisateljice, ki si kljub izjemni mednarodni odmevnosti želi ostati anonimna.

"V delih Elene Ferrante ni prostora za leporečje, pisateljičin jezik je sicer odločen in neposreden, a se vseeno zdi, da so se zgodbe na papir razlile v enem samem izbruhu, brez pravega premisleka, ki bi s sabo prinesel tudi strah, sram ali ranjeno samoljubje. Pod na videz obvladano površino ves čas nevarno brbota, tik pod literarno zgodbo ves čas čutimo resnično življenje, da bi lahko skoraj stopili vanj," je o njenem literarnem delu še zapisal Harlamov.