Predsednik DZ-ja Dejan Židan, predsednik DS-ja Alojz Kovšca in podpredsednik odbora za kulturo Marko Bandelli so ob tem spomnili, da je Trubar postavil temelje za razvoj slovenskega naroda ter da je njegova knjižna slovenščina "stala inu obstala".

Slovenci sebe vidimo kot narod kulture
S Trubarjem je po Židanovih besedah slovensko ljudstvo postalo narod knjige in narod kulture. Neponovljivo je zaznamoval slovensko slovstvo in pustil neizbrisen pečat na slovensko državotvorje, saj je do tedaj med številne dežele razdrobljeno slovensko ljudstvo povezal s porajajočo se narodno zavestjo.

Zaslužen je tudi za to, "da smo danes samostojni, suvereni in da smemo in moramo sami odločati o tem, kako želimo živeti". "Naj nam pomemben vir navdiha daje to obdobje evropske reformacije in vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju. Da ne želimo in hočemo le preživeti – ne le 'stati in obstati' –, ampak si tudi zagotoviti primerno mesto v evropski skupnosti in širše v svetu," je poudaril Židan.

Pokončno življenje kot sporočilo naslednjim generacijam
Temeljno sporočilo, ki nam ga daje Trubarjevo življenje, je po Židanovem prepričanju zelo jasno: "Vedno je dokazoval, da ni nasprotja med grajenjem in iskrenim prizadevanjem za lasten narod, lastno kulturo in lasten jezik ter širšim evropskim duhom in razsežnostim povezovanja v vseh oblikah. Eno in drugo je mogoče razvijati medsebojno ter krepiti vzajemno."

Tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca je poudaril, da se gre Trubarju zahvaliti, da danes kot narod obstajamo. Ob tem je izrazil strinjanje z besedami, izrečenimi ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva, da je treba dvigniti slovensko kulturno in državno politično samozavest ter krepiti praktično zavezanost Trubarjevemu jezikovnemu izročilu, in to z učenjem, uveljavljanjem in razvijanjem slovenščine na tradicionalnih in novih področjih, ki jih odpirata družbeni in tehnološki razvoj.

Ob tem je opozoril, da se danes pogosto mačehovsko obnašamo "do tako velikega daru, kot je lastni jezik". Že res, da so tuji jeziki pomembni in odpirajo vrata v svet, a vzporedno s tem moramo negovati tudi naš materni jezik. Velika zahvala za ohranjanje in razvoj slovenščine gre po prepričanju Kovšce Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pa tudi vsem drugim ustvarjalcem, ki svoje misli ubesedujejo v slovenščini.

Trubar je po besedah podpredsednika parlamentarnega odbora za kulturo Marka Bandellija s prvima slovenskima knjigama "uspešno krepil in opogumljal slovenski narod, saj je v 16. stoletju učenje materinščine pomenilo temelj za afirmacijo slovenskega jezika in naroda". Ob tem je navedel, da ni skrivnost, da so slovenske duhovnike ob uporabi slovenščine pogosto zmerjali, preganjali in zatirali.

"Za močno in povezano družbo sta še danes pomembna tako duhovni prostor kot spodbudno družbeno in politično ozračje. /.../ Združevanje Slovencev v prostoru in času je tisto, kar moramo krepiti in spodbujati, kajti zavedati se moramo, da se je slovenščina skozi zgodovino obdržala kot samostojen jezik in iz jezika kmetov prerasla v poglavitni temelj naroda," je še poudaril Bandelli.

V kulturnem programu je z Zdravljico in ljudskima Škrjanček poje, žvrgoli ter Pa se sliš nastopil parlamentarni pevski zbor Kvorum.