Gre za najnovejši roman Drevo brez imena Draga Jančarja o možu, ki ga iz sodobnega potrošniškega sveta odkriti dokumenti ponesejo v zgodovino in podzemlje slovenske kolektivne zgodbe, pri čemer se tudi junak zazre sam vase.

Zgodvina skozi osebno zgodbo
Janez Lipnik, junak romana, odkrije izpovedi erotomana, katerega mednarodna donhuanska pot se začne med II. svetovno vojno, ko je ves svet odkrival velika ideološka vprašanja, on pa je preprosto ljubil ženske.

Vendar pa roman po pisateljevih besedah prinaša več sporočil; eno izmed njih je, da kaosa zgodovine, s katerim se srečujemo in ga beremo, ni treba vselej jemati na historično pozitiven ali negativen način, ampak je treba nanj gledati skozi življenjske zgodbe preprostih ljudi, ki so se znašli v tem mlinu.

Bujna domišljija
Medtem ko Lipnik prebira o grozotah vojne in ljubezenskih avanturah kot zgodovinar zapolni vrzeli arhiva, kot človek z bujno domišljijo pa si živo predstavlja erotične scene. Ker je izobražen in dobro ipoučen, lahko potegene vzporednice med II. svetovno vojno in Hrvaško pol stoletja pozneje, nikdar pa se mu ne uspe izviti spominu na smrtno resno, a slepo deško zaljubljenost.

Vrtenje v krogu
Jančar je kot moto romana zapisal odlomek iz Stare zaveze, s katerim je povzel in uvedel glavno misel romana: "Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem." Gre za roman v spirali, saj se zgodba začne in konča v isti točki. Torej gre za zgodbo, ki se (na nek način) vrti v krogu, prikazuje pa življenje Slovencev v 20. stoletju skozi Jančarjevo prizmo, brez kakršnih koli vrednotenj.

Drago Jančar, ki se je rodil leta 1948 v Mariboru, je pisatelj, esejist, dramatik in publicist, član Slovenske akademije zananosti in umetnosti (SAZU) ter družbeni kritik tako doma kot na tujem. Je eden izmed najbolj prevajanih slovneskih avtorjev.