Mohorjeva družba iz Celovca je predstavila knjigo tega publicista z naslovom Boris Pahor – V žrelu Udbe, v kateri je dokumentirano skoraj štiridesetletno tajno spremljanje Pahorja, ki ga je izvajala nekdanja Služba državne varnosti (SDV). Po besedah Omerze knjiga temelji na kopici gradiva, ki ga je našel v Arhivu RS, zato je še posebej avtentična.

V knjigi je po besedah Omerze dokumentirano zalezovanje Pahorja od leta 1952 do 1989. Spremljanje obsega 62 obdelav, ki jih je neposredno ali posredno izvajalo 89 pripadnikov SDV-ja in njihovih sodelavcev.

Pahorja je SDV po besedah Omerze spremljal na več načinov – med drugim je izvajal tajne preiskave v njegovi hiši v Trstu, prostorih v Dutovljah in v hiši njegove sestre v Trstu. V hišo v Trstu mu je nastavil tudi skrite mikrofone, nadziral njegovo pošto in prisluškoval telefonu. Med drugim je v njegovi hiši s tajnimi mikrofoni izvedel za obljubo Edvarda Kocbeka, ki jo je dal Pahorju leta 1975, da bo javno spregovoril o povojnih pobojih domobrancev. Prepise nekaterih prisluhov je Omerza tudi objavil v knjigi.

Poročila SDV-ja o Pahorju so po besedah Omerze prejemali številni takratni visoki predstavniki vrha komunistične partije in države, med njimi Stane Dolanc, Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Franc Popit in Milan Kučan.

Vzroki za zalezovanje so bili med drugim Pahorjevo publicistično pisanje v več revijah v zamejstvu in Sloveniji, med drugim v Novi reviji, izdajanje revije Zaliv in njegovo sodelovanje na srečanjih slovenskih izobražencev.

V knjigi sta tudi dva dokumenta SDV-ja, iz katerih je po besedah Omerze razvidno, da je zgodovinar Jože Pirjevec leta 1988 o Pahorju poročal italijanski obveščevalni službi Digos. Pirjevec je slednje za Primorski dnevnik sicer zanikal, a Omerza pravi, da mu ne verjame, ker da so dokumenti dovolj verodostojni.