V drugi dan festivala Sanje v Medani so na Gradu Dobrovo popeljali neupogljiva turška pisateljica Oya Baydar, novinar širnih obzorij Branko Soban, virtuoz na harmoniki Marko Hatlak in indijski mojster karnatskega petja Maheš Vinajakram.

Z nevihto lepote in resnice prihaja novi človek
"Medanci znajo povezati vinogradništvo z vrhunsko kulturo, kot je naš domačin Alojz Gradnik mojstrsko povezoval poezijo in vino," je ob odprtju Sanj v Medani, dnevov knjige in vina, zbrane zanosno nagovoril župan Občine Brda Franc Mužič. Da letošnji festival oznanja revolucijo človeka, je spomnila umetniška direktorica festivala Sanje v Medani Tjaša Koprivec. "Naslonjeni na večno moč Kosovelove poezije verjamemo v človeka. Novi človek prihaja! Z električnim prasketom, s strelo bližine, z nevihto lepote in resnice," je nadgradila sporočilo pesnika vsemirja, prav sveže ujetega v pisemsko ovojnico njegovega manifesta Mehanikom!.

Lepota in bolečina, resnica in pravica
Čeprav Srečkove besede, da bo človek stroj uničen, v mehki briški pokrajini zvenijo grobo, jih je treba slišati, je poudaril direktor festivala Rok Zavrtanik: "V času, ko se v mnogo pogledih rušijo svetovi, ki so jih gradile generacije, ko padajo kulture v Ukrajini, Libiji, Gazi, Afriki, ko želo finančnega fašizma vse ostreje reže v ljudstva sveta in Evrope, je na mestu, da se zavemo izročila in sanj naših mater in očetov, ki so utirali pota človečnosti, pravice in resnice. Lepota in bolečina, resnica in pravica - vse to domuje v duši in srcu slehernika in dobiva svoj najpolnejši izraz v poeziji. Iz poezije in glasbe črpamo navdih in moč za razumevanje vsega, iz lepote pa moč vsakega zavedanja, svet smisla in biti, da ne postaneta nesmisel in nebit, kot se danes sejeta po vsem svetu do teh pokrajin."

Opojna poezija Neže Maurer
Rahlo, nežno, / kot se cvet dotakne cveta, / zrak vode, veter skale – / se želja dotakne srca ... /
Rahlo, nežno. Tako se je v knjigi Ljubezenski triptih src bralcev dotaknila Neža Maurer. A ker se zaradi preobteženega koraka pesnice opojnih besed želja ni uspela dotakniti srca, Maurerjeva ni sanjala v Medani, je pa pozdrave svojim ljubim Brdom poslala prek Koprivčeve, ki je s festivalskim občinstvom na Gradu Dobrovo podelila božajoče stihe, ki so več desetletij tičali v miznici, letos pa svoje socvetje razprli kot melodija troedine pesniške misli.

Človeški krik, ki mu je prisluhnila turška pisateljica Oya Baydar
S posebno melodijo je spregovorila neupogljiva in pogumna turška pisateljica Oya Baydar, glasnica resnice in že pol stoletja borka za človekove pravice, ki je poudarila, da živi v svetu, kjer domujejo vse vrste nasilja - to se začne z umorom poskusne živali v laboratoriju, nadaljuje prek obtežujočih pričakovanj preambicioznih staršev in stopnjuje vse do umora v vojni -, zato si preprosto ne more zatiskati oči. V romanu Izgubljena beseda, ki v prepletu zgodb presunljivo, a izjemno človečno spregovori o nasilju, se je osredotočila na nasilje nad Kurdi. "Človek lahko doseže človeka, kot sem zapisala že v knjigi. Še vedno verjamem, da ljudje lahko razumejo drug drugega, a si morajo zreti v oči. Vedela sem, kakšne krivice in pritiske doživljajo Kurdi, a dokler jih nisem prijela za roke, se jim zazrla v oči, tega nisem začutila," je razložila v pogovoru s Koprivčevo in ob tolmačenju Erne Pačnik Felek, ki je besede Baydarjeve pretakala naravnost iz turščine. Poudarila je, da dandanes ne more več potrditi besed reka, da se svetloba poraja na vzhodu, saj tam ni videti drugega kot bolečine, trpljenja in vojne, vendarle pa se novo upanje poraja na vzhodu Turčije, kjer se Kurdi borijo za svobodo, svoj jezik in pravice. "Človekovo zadnje zatočišče je njegova vest," je odjeknilo iz ust pretanjene književne ustvarjalke, ki lahko piše samo, če sliši človeški krik, rojen iz bolečine. Da ima Baydarjeva neverjeten posluh zanj, je bilo slišati tudi ob literarnem branju iz nadčasne Izgubljene besede.

Branko Soban - državljan sveta, ki plava proti toku prirejenih resnic
Da se ne izgubi svetovljanska beseda Branka Sobana, popotnika po zunanjih svetovih in notranjih labirintih sogovornikov, se gre zahvaliti jagodnemu izboru intervjujev uveljavljenega novinarja, zbranih v dveh knjigah s pomenljivim naslovom: Zločin brez kazni in Kazen brez zločina. Kot dolgoletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda ter neomajni plavalec proti toku prirejenih resnic se je prekaljeni izpraševalec srečal z vrsto izjemnih sogovornikov z vseh koncev sveta, od književnikov in intelektualcev do politikov, raziskovalnih novinarjev in beguncev. "Knjiga je orožje, saj lahko spreminja svet, hkrati pa je tudi naša največja ljubezen, saj jo lahko kadar koli vzameš v posteljo, pa ne bo rekla, da jo boli glava," je šaljivo povezal v mozaik modrosti svojih sogovornikov, ko sta s Tjašo Koprivec po festivalsko ubirala bolj pisateljske strune, četudi se nista mogla izogniti niti aktualnim temam, kot so palestinsko-izraelski odnosi, kurdsko vprašanje in ameriška okupacija. "Literatura temelji na krhkosti in nežnosti, a so časi takšni, da mora posegati tudi po temnejših temah in pisati o grobosti, nasilju, trpljenju. Pisatelj tako kot novinar to počne iz notranjega krika, kot je lepo ubesedila Baydarjeva, da lahko nepravice in krivice prelije na papir in tako svoje misli prenese do bralcev," je osvetlil Soban, ki je še enkrat dokazal, da se imenitno znajde tudi v vlogi spraševanega. "Sem Primorec in ostajam Primorec, čutim pa se državljana sveta. Nočem se omejevati! Plotove je treba podirati, saj lahko le tako širiš svoje obzorje," je treba prikimati njegovim besedam, ki naj na kosovelovskih krilih novega človeka odmevajo v vesolje.

Brezmejna Hatlakova virtuoznost
V brezmejnih svetovih se giblje Marko Hatlak, harmonikarski virtuoz s prepoznavnim glasom, v rokah katerega harmonika ni le glasbilo, ampak živo bitje, ki diha ne le z njim, ampak tudi z občinstvom. Z dolgoletnim mojstrskim igranjem je ovrgel mit, da je harmonika narodno-zabavno glasbilo, saj se je tudi v Brdih s svojo varovanko v rokah posprehodil od energičnega tanga in ljudskih melodij do baročne glasbe in inovativne kompozicije današnjega časa. Da obvlada tudi "domačo" glasbo, je v osrčju Brd dokazal s skladbo Iztoka Mlakarja Štefana in Bertolin, preoblečeno v tango, s katero je požel brezmejne simpatije občinstva. V čast festivala Sanje v Medani je na Gradu Dobrovo zazvenela tudi glasbena meditacija Sanje ameriškega skladatelja Johna Cagea, ki se je sanjavo ujela med umetelne lampijone na grajskem dvorišču.

Glasbeni slap karnatskega petja
Sanjsko štafeto je prevzel mednarodno uveljavljeni indijski pevec Maheš Vinajakram, sin slovitega T. H. Vikuja Vinajakrama, dobitnika grammyja in člana zasedbe Shakti. Že od mladih nog sodeluje s svetovnimi zvezdami indijske glasbe, zadnja leta njegova magija karnatskega petja vse pogosteje utripa z glasbeniki širnega sveta, zato so ga pota že nekajkrat pripeljala v Slovenijo, ki mu je neizmerno prirasla k srcu. Doživeto petje iz Maheševega grla se je kot glasbeni slap zlilo v briško noč, v kateri so odmevali tudi upapolni verzi Srečka Kosovela v edinstvenem interpretativnem dvojcu Tjaše Koprivec in Maheša Vinajakrama.

Še dva večera pod Gradnikovo murvo v Medani
Danes pod Gradnikovo murvo v Medani svoje poetično bitje in žitje razprejo nagrajevana mariborska pesnica Erika Vouk, slovensko-bosanski pesnik melodičnih stihov Josip Osti, uveljavljena briška literarna kritičarka in pesnica Petra Koršič ter mojster avstralske književnosti David Brooks. V električnem pesniško-glasbenem performansu Mehanikom! Tjaše Koprivec, Jureta Capudra in Bora Zakonjška spregovori Srečko Kosovel. V medansko noč bo zbrane zazibala virtuozna škotska violinistka in pevka Kate Young. Za sobotni vrhunec Medana gosti Lovca na ljudi, edinstven pesniško-glasbeni večer vsestranske vélike umetnice Svetlane Makarovič, pevke in harfistke Zvezdane Novaković, igralke Mirjane Šajinović in pevke Aphre Tesla, posvečen izbrisanim.