Usoda poljskega pianista Wladyslawa Szpilmana je navdihnila tudi s tremi oskarji nagrajeni film Romana Polanskega, Pianist. Nato pa je leta 2010 izšla biografija Obtožena: Wiera Gran; avtorica, novinarka Agata Tuszyńska, se v njej opira na zapiske pokojne poljske kabaretne pevke, ki je nekoč izjavila, da je Szpilman "zbral tolpo, da bi jo ubila". Granova o slovitem pianistu judovskega rodu piše kot o "gestapovcu" in trdi, da je sodeloval s policijo pri zatiranju vstaje v varšavskem getu.

Tožbo proti avtorici sta vložila Szpilmanova vdova in sin - a sodnica je zdaj razsodila, da "Agata Tuszyńska besed Wiere Gran ni predstavila kot dokončno resnico" in da je izrazila tudi svoj dvom vanje. "Nikjer ni zapisano, da se avtorica strinja s stališčem Granove in s tem z obtožbo proti Szpilmanu."

"Zmaga svobode govora"
Novinarka je z razsodbo seveda zadovoljna. "V tem primeru je šlo za svobodo govora," je komentirala. "Če bi bila razsodba drugačna, bi nad prakso zgodovinopisja in pisanja biografij obvisel ogromen vprašaj."

Sam med duhovi varšavskega geta
Szpilman je v opuščenem varšavskem getu ostal še po tem, ko so večino prebivalcev že deportirali, in se večkrat le za las izognil temu, da bi padel v nemške roke. Ko so večino njegove družine poslali v koncentracijsko taborišče Treblinka, je Wladyslaw pobegnil šele na prizorišču 'natovarjanja', ko ga je prijatelj odvlekel stran, tik preden se je vkrcal na vlak. Noben član njegove družine ni preživel vojne.

Ko je Roman Polanski o življenju in predvsem preživetju Wladyslawa Szpilmana leta 2002 posnel film Pianist, ki mu je prinesel tudi oskarja za režijo (Adrienu Brodyju pa za naslovno vlogo), je Poljak postal narodni junak. Zato ni čudno, da je knjiga Agate Tuszyńske v domovini dvignila toliko prahu. Wiera Gran, ki je umrla leta 2007, v njej Szpilmana obtožuje, da je z gestapom sodeloval, ko sta bila oba (in še na stotine tisoče drugih poljskih Judov) med okupacijo prestolnice zaprta v varšavskem getu.

Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s tematiko varšavskega geta, pričajo, da si Szpilman in Granova resnično nista bila naklonjena že med vojno. Pianist je o njej v svojih dnevnikih pisal šifro "gospa K" - opisana je kot izjemno privlačna, a moralno sporna osebnost.

Obtožbe kolaboracije na obeh straneh
Cela vrsta umetnikov, s katerimi je Wiera nastopala, je bila že med vojno zaradi kolaboracije s sovražnikom po presoji odporniškega judovskega gibanja usmrčena. Leta 1947 je bil Szpilman na sodišču, ko so Granovi sodili zaradi kolaboracije, a je bila zaradi nezadostnih dokazov oproščena. Podobne obtožbe so ji sledile, ko se je preselila v Izrael, zato je bila novo domovino celo prisiljena zapustiti. Odšla je živet v Francijo, kjer je pozneje sodelovala z Mauriceom Chevalierjem in Charlesom Aznavourjem.