Dve leti potem, ko je Muzikološki inštitut ZRC SAZU kupil Prvo knjigo luteljskih tabulatur Giacoma Gorzanisa, jo je pretekli torek vrnil genovski knjižnici, ki je bila prvi lastnik dela. Poslanska skupina SNS je zoper Lutharja, predstojnico Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Metodo Kokole ter vodjo pravne pisarne Avtorske agencije za Slovenijo Miho Trampuža vložila kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote.

Oto Luthar pojasnjuje, da je bila vrnitev knjige Univerzitetni knjižnici v Genovi v skladu z zakonom in akademsko prakso. Ob tem je poudaril, da v akademskem okolju po tradiciji velja drugačna praksa, ki temelji na sodelovanju.

Gre za Prvo knjigo luteljskih tabulatur, ki jo je leta 1561 tržaški lutnjar južnoitalijanskega rodu Giacomo Gorzanis posvetil Janezu Khislu z gradu Fužine pri Ljubljani. Po besedah Kokoletove je glasbeni tisk pomemben predvsem kot eden ključnih glasbenih dokumentov, ki dokazujejo visoko glasbeno ozaveščenost med domačim plemstvom v drugi polovici 16. stoletja.

Pogrešana od leta 1985
SAZU je delo kupil septembra leta 2007 prek spletne knjigarne in antikvariata Maremagnum librorum. Po natančnem pregledu knjige so ugotovili, da gre najbrž za izvod, ki naj bi ga hranila Univerzitetna knjižnica v Genovi, zato so jo obvestili o sumu, da imajo v rokah njihov izvod. Odgovor iz Genove pa je pojasnil, da je knjiga od leta 1985 pogrešana. Domneve so se potrdile po primerjavi fotografij, ki so jih poslali iz Ljubljane v Genovo. Zatem so sprožili postopek, ki sta ga vodila italijansko ministrstvo za kulturo in preiskovalna policija v Genovi.

Po potrditvi lastništva je bil Muzikološki inštitut ZRC SAZU pripravljen kulturno dobrino vrniti prvotnemu lastniku in potem, ko so od prodajalca dobili povrnjeno kupnino 2.000 evrov in stroške 200 evrov, so knjigo vrnili lastniku.

Konec dolge odisejade
"Vem, da je prav, da je po svoji tako dolgo trajajoči odisejadi knjiga prišla nazaj v svoj dom, v Univerzitetno knjižnico v Genovi, kjer bo zopet dostopna zainteresiranim, kar je tudi njeno edino pravo poslanstvo," meni Kokoletova. Prepričana je, da je knjiga "kot fizični objekt neizpodbitno materialna kulturna dediščina Italije, po svoji vsebini, predvsem posvetilnem besedilu, pa ostaja deloma tudi nematerialna kulturna dediščina, povezana s prostorom današnje Slovenije".

Lutharja ovadba ne skrbi
Miha Trampuž je pojasnil, da velja v Sloveniji od njenega vstopa v EU zakon, ki temelji na evropski direktivi iz leta 1993. Ta določa, da morajo biti protipravno odstranjeni predmeti kulturne dediščine vrnjeni državi, iz katere so bili odstranjeni. Ob tem zakon spodbuja obe vpleteni strani, da se sporazumeta o prostovoljni vrnitvi predmeta, če sporazuma ni, pa se sproži postopek pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Zakon tudi priznava stranki, ki je dobila v posest tak predmet, odškodnino.

Po Trampuževih besedah tudi slovenski kazenski zakonik predpisuje kaznivo dejanje prikrivanja, ko nekdo najde ukradeno stvar in je ne vrne ter s tem stori kaznivo dejanje. V tem primeru se je "našla ukradena stvar, ki je bila po etičnih akademskih in po pravnih kriterijih vrnjena lastniku".

Lutharja ovadba poslanske skupine SNS ne skrbi, skrbi pa ga, "da lahko nekdo narekuje delo kriminalistični službi" in pa da "lahko neki posameznik kroji agendo medijskih hiš".

M. K.