Leto 1215 spada med tiste letnice, ki jih je pri zgodovini treba vedeti na pamet. Tega leta so se namreč angleški kralj Ivan Brez zemlje ter zastopniki upornih baronov in Cerkve dogovorili za Magno Carto Libertatum, Veliko listino svoboščin, v kateri so zapisali veljavno fevdno pravo in obenem omejili moč krone: dokument je jasno narekoval, da niti kralj ne more biti nad zakonom.

Velika listina "demokratičnih" pravic
V 63 členih listine je kralj plemstvu zajamčil njihove fevdnopravne privilegije in obljubil, da bo spoštoval državne zakone. S podpisom listine so se med drugim dogovorili za nadzor kraljevega sodstva, pravičen kazenski postopek in ustanovitev kraljevskega sveta 25 baronov, ki nadzirajo uresničevanje dogovora.

Še danes dokument velja za temelj ustavnega prava v Veliki Britaniji, pomembno vlogo pa igra tudi v vsej evropski oziroma svetovni zgodovini, saj je odločilno zaznamoval formulacije človekovih pravic in svoboščin v drugih demokratičnih deželah. Najslavnejši odlomek še danes velja za zametek načela habeas corpus: "No free man shall be seized or imprisoned, or stripped of his rights or possessions, or outlawed or exiled, nor will we proceed with force against him, except by the lawful judgment of his equals or by the law of the land." (V prostem prevodu: "Noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan pravic in imetja, izobčen, pregnan ali uničen na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal.")

Junija 1215 so tako napisali več kopij zapisnika o izvirnem ustnem dogovoru, ki so ga v Runnymedu sklenili kralj in plemiči. Kopije so v vednost razposlali škofom in upravnim uradnikom grofij po vsej deželi; izmed vseh so se do danes ohranile le štiri. Dva sta v stalni zbirki britanske narodne knjižnice (British Library), ena v katedrali v Lincolnu in ena v Salisburyju.

Loterija za 1.215 izbrancev
Britanska knjižnica bo junija 2015 za samo tri dni vse štiri preostale izvirnike zbrala na enem mestu, nato pa ogled dovolila zgolj in samo 1.215 srečnežem iz širše javnosti - tisti, ki jih bodo hoteli videti, se bodo morali udeležiti tekmovanja oz. žreba.

Zgodovinarji upajo, da bo pogled na vse primerke, drug ob drugem, akademikom ponudil kak nov vpogled v same dokumente ali pa informacije o pisarjih, ki so kopije v latinščini zapisali na pergament in ovčje kože.

Kralj je svojo besedo nemudoma požrl
A naj bo Velika listina svoboščin še tako pomemben dosežek na področju človekovih pravic, je treba vedeti, da je bila skoraj zadušena že tik po svojem nastanku: veljavna je bila manj kot deset tednov.

Ker so baroni vedeli, iz kakšnega testa je kralj Ivan, so v dokument vstavili klavzulo, ki je kralju prepovedovala, da bi skušal razveljaviti celotno listino. No, Ivan se je na to požvižgal in skoraj nemudoma v Vatikan poslal glas, da od papeža Inocenca potrebuje dovoljenje za razveljavitev. Sveti sedež mu je ustregel, kar je Anglijo pahnilo nazaj v državljansko vojno. Kralj Ivan je že naslednje leto umrl in na prestolu ga je nasledil triletni sin, Henrik III.; regent, ki je vladal v njegovem imenu, je Veliko listino vrnil nazaj v veljavo. In čeprav so se na mnogo členov še dolgo požvižgali, dokument še danes velja za temelj britanskega prava.