Knjižne vezave, ki so jih delali med 15. in 18. stoletjem, pogosto vsebujejo skrite fragmente rokopisov, ki so lahko precej starejši. Na roko pisane knjige iz srednjega veka so ob izumu tiska postale staromodne in knjigovezi so jih pogosto razrezali in reciklirali. Liste so vstavljali znotraj platnic, da bi jih utrdili. Gre za edinstvene ostanke posameznih del, ki jih s prostim očesom ni mogoče razločiti.
Ti "slepi potniki iz preteklosti", kot jih opisuje zgodovinar za srednjeveške knjige z univerze Leiden na Nizozemskem Erik Kwakkel, so po ocenah v petini tiskanih knjig iz zgodnje moderne dobe. Z novo tehnologijo rentgenskih žarkov, ki jo je podpirala Young Academy, veja Kraljeve nizozemske akademije za umetnosti in znanosti, so znanstveniki prišli do teh v platnicah pozneje vezanih knjig "skritih" besedil.
"To je kot najden zaklad," se navdušuje Kwakkel. Profesor Joris Dik z Delft Univerze za tehnologijo v tej raziskovalni tehnologiji prepoznava ogromen potencial za iskanje novega materiala, ki nam bo pomagal odkrivati preteklost. Tehnologija besedila ne napravi le vidnega, ampak ga je mogoče tudi prebrati.
Najprej so odkrivali skrite plasti slik
Dostop do takšnih "skritih knjižnic" je omogočila makro rentgenska fluorescenčna spektrometrija (MA-XRF). Dikova delovna skupina je v izhodišču razvijala tehnologijo za vizualizacijo skritih plasti na slikah starih mojstrov. Leta 2011 so na primer pod površjem umetniškega dela odkrili dotlej neznan Rembrandtov avtoportret. Čeprav zbledel in nedokončan, je pregnal dvome o avtorstvu slike na površini.
Razkriva tudi srednjeveško črnilo
Zdaj se je tehnologija izkazala za "enako učinkovito v vizualizaciji skritih srednjeveških črnil", je povedal Dik. Objekt optično preberejo s tankim rentgenskim žarkom, ki skicira prisotnost in obilje različnih elementov pod površino. Tako so železo, baker in cink, glavni sestavni deli srednjeveških črnil, lahko vidni tudi, ko so prekriti s plastjo gostejšega in debelejšega papirja ali pergamenta.
Tehnologija tako omogoča branje rokopisov, vstavljenih med vrhnje plasti platnic, ne da bi te bilo treba odstraniti. Mogoče je prebrati celo besedilo z več plasti, zlepljenih druga na drugo. V enem primeru jim je uspelo prebrati vsako izmed treh srednjeveških strani, ki so bile zlepljene skupaj, v drugem primeru so našli dva fragmenta, zlepljena skupaj pod platnicami knjige iz 16. stoletja.
Do zdaj so našli po večini rokopise iz 14. ali 15. stoletja, želijo pa si odkriti tudi starejše rokopise. Našli so tudi fragmente rokopisa iz 12. stoletja z odlomki dela Bede Častitljivega, meniha in učenjaka iz 8. stoletja. "Čudovito bi bilo, če bi našli fragment zelo stare kopije Biblije, najpomembnejšega besedila v srednjem veku. Vsaka knjižnica ima tisoče teh vezav, predvsem večje zbirke. "
Je pa trenutna metodologija izredno počasna, saj optično branje včasih vzame več kot 24 ur, zato se bodo v nadaljnjem raziskovanju usmerili predvsem v razvoj tehnologije za hitrejši pregled.