Te dni prihodnji maturanti že lahko prebirajo romana Otroštvo francoske pisateljice Nathalie Sarraute in Otroške stvari slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča. Izbran tematski sklop za šolski esej pri pisnem delu izpita iz splošne mature je tokrat dvignil prah predvsem zaradi previsoke cene knjig. Upor proti izboru maturitetnih vsebin pa ni osamljen primer – že vrsto let se nad tem in drugimi izbori (npr. besedili za Cankarjevo priznanje) pritožujejo starši, učitelji in dijaki. Okoli izbora za maturitetno branje se tako je nabrala kopica težav. Z njimi so se v Modrijanovi knjigarni v okviru projekta Knjigokup soočili sodelujoči in spregovorili o literarnih besedilih za maturo iz slovenščine.

Ali založbe v maturi vidijo zlato jamo?
Književni novinar Igor Bratož, ki je dogodek povezoval, je v uvodu izpostavil vprašanje

'prisilnega' javno-zasebnega partnerstva pri nakladi maturitetnih del, ki založbam vsako leto zagotovi dobro naklado. Ob tem se postavlja tudi vprašanje: "Ali je matura 'biznis' in za koga?" Bibliotekarka Savina Zwitter, ki je lani prejela nagrado Kalanovega sklada za priročnik Pedagoško delo v šolski knjižnici, je pritrdila, da založbe v maturi vidijo zlato jamo, in dodala, da visoke cene maturitetnih del odražajo pohlep založb po denarju, saj so izvirniki neprimerljivo cenejši od ponujenih prevodov. Poudarila je še, da so zato stroški mature – stroški dveh letošnjih romanov skupaj v paketu znašajo slabih petdeset evrov – previsoki. Knjižnice po navadi nimajo dovolj izvodov za vse učence, zato bi bilo po besedah Savine Zwitter pošteno, da državna predmetna komisija pri izbiri branja upošteva tudi dosegljivost knjig.

Kakšna so merila za izbor maturitetnega branja?
Ob kopici odobravanj in nasprotovanj se tako pojavlja vprašanje, kakšna so merila, po katerih državna predmetna komisija za slovenščino izbira maturitetna branja. Predstavnik omenjene komisije Brane Šimenc je v pogovoru opozoril, da komisija na cene izbranih del nima vpliva, niti jih pri izbiranju ne zavezuje, da preverijo, kolikšna je dostopnost knjig v knjižnicah.

Sicer pa so vsebinska načela izbire maturitetnega branja po besedah Šimenca zelo jasna: "Izbrana dela morajo imeti literarno kakovostno in biti zaradi primerjalnega eseja tematsko sorodna. Vedno izberemo slovenska in tuja dela."

Kritike staršev in dijakov
Ob maturitetno branje se vsako leto spotikajo tudi množični bralci izbranih del; dijaki in učitelji, pa tudi starši. Ti so recimo ob nekdanjih branjih romanov Ljubezen Marjana Rožanca in Menuet za kitaro Vitomila Zupana opozarjali na po njihovem mnenju preveč očitno erotično tematiko. "Starši morajo imeti pravico povedati svoje mnenje," o tem meni Brane Šimenc in hkrati poudarja, da z izbranimi deli nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh bralcev, saj ima vsak svoj okus.

Pri letošnji izbiri pa se ni zataknilo samo pri previsoki ceni, ampak tudi pri vsebini izbranih del, ki govorita o otroštvu. Savina Zwitter je poudarila, da so maturanti letos z izborom nezadovoljni, razlog pa vidi v tem, da v najstniških letih mladi "o svojem otroštvu ne razmišljajo z največjim veseljem, prav tako se s časom zgodbe težko poistovetijo".

Šimenc iz državne predmetne komisije podoben splošen odziv opaža že vrsto let: "Dijaki pri izboru knjig najprej običajno niso zadovoljni, zato prvi vtis ni merodajen." Prepričan je, da je komisija letos izbrala kakovostna in zahtevna romana, ki bosta maturante izzvala, saj ima vsak izmed nas spomine na svoje otroštvo in lahko v knjigah zato najde vzporednice.

Ob tem je še poudaril, da izbrano delo nima večjega vpliva na uspeh učencev na maturi, da pa so rezultati boljši, če komisija sestavi zahtevnejši naslov: "Rezultati so boljši, tudi če gre za nova dela kot pa za že poznana domača branja, saj se pri poznanih delih dijaki zanašajo na tiste dele, ki jih obravnavajo v sklopu pouka," je še dodal. V komisiji še opažajo, da jezikovna pravilnost na maturi iz leta v leto pada, zadnja leta pa se znižuje še točkovni uspeh učencev.

Preobremenjenost učiteljev
V pogovor so se vključili tudi profesorji, ki so opozorili, da za učitelja nova izbrana dela niso prednost, saj njihova natančna obravnava in priprava vsako leto znova pomenita velik napor. K temu so dodali še to, da si morajo seminar za maturo plačati še sami. Izrazili so tudi željo, da bi se z državno predmetno komisijo še bolj povezali, saj bi ji tako lahko sami predlagali različne kombinacije že znanih del, komisija pa bi ustvarila esejska vprašanja.

Namesto priročnika raje znova preberite roman
Debata se je osredotočila tudi na vprašanje številnih priročnikov za pomoč pri pisanju esejev, ki jih lahko dijaki kupujejo pri različnih založbah. Na državni predmetni komisiji so do teh priročnikov skeptični, saj so številni nestrokovni in vsebujejo veliko napak – te iste napake pa potem dijaki preslikajo v maturitetne eseje. "Za pripravo na maturo sta dovolj motiviran učitelj in dialog med učiteljem in dijakom," je pojasnil Brane Šimenc, dijakom pa svetoval, naj namesto da sežejo po priročniku, raje znova preberejo roman. Učitelji se z njim niso popolnoma strinjali, saj jim ob obilici dela prav priročniki lahko pomagajo pri pripravi na maturo.

Rešitve: elektronska knjiga in stabilen seznam izbranih del za maturo
Kljub težavam z maturitetnim branjem so sodelujoči na pogovoru podali nekaj konstruktivnih rešitev in predlogov. Eden izmed njih je bil tudi predlog o stabilnem seznamu izbranih del za maturo, ki bi bil znan več let vnaprej. Ta bi po mnenju Šimenca zahteval skupino dobrih bralcev, ki bi si upale ta seznam izbirati, verjetno pa zlate jame, ki jo matura predstavlja založbam, ne bi omejil. Na poti k temu pa bi na drugi strani mogoče pripomogla elektronska knjiga. V sklopu rešitev se je omenila tudi možnost, da bi Javna agencija za knjigo založnikom omejila znesek, koliko lahko s knjigami za maturo zaslužijo.

Zaželeno je sodelovanje z ministrstvom
Kljub omenjenim preprekam so se vsi navzoči, tako učitelji kot predstavnik komisije, strinjali, da sta letošnji izbrani deli za maturo kakovostni. Zadrege z maturitetnim branjem bi bilo mogoče rešiti skupinsko, tudi s sodelovanjem z ministrstvom, je ob koncu poudarila Savina Zwitter. A kaj, ko se je zataknilo že na samem začetku, saj je povabljena predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Slavica Černoša dan pred pogovorom sodelovanje odpovedala.