Založniki in knjigotržci so ob nedavni konferenci Knjiga in mediji sprejeli medijski manifest, naslovljen na RTV Slovenija, tiskane medije, komercialne radijske in televizijske postaje ter spletne medije. Foto: Bobo
Založniki in knjigotržci so ob nedavni konferenci Knjiga in mediji sprejeli medijski manifest, naslovljen na RTV Slovenija, tiskane medije, komercialne radijske in televizijske postaje ter spletne medije. Foto: Bobo
Branje, literatura, knjige, knjiga
Avtorji manifesta pozivajo medije h krepitvni zavesti posameznika o pomenu knjige za njegov intelektualni in duhovni razvoj. Foto: Bobo
Branje
Avtorji, založniki, knjigarnarji, knjižničarji in strokovnjaki s področja bralne kulture medijem vseh vrst ponujajo partnerstva v kampanjah, s katerimi se bo širila zavest o pomen knjige in branja. Foto: BoBo

Manifest, ki so ga založniki in knjigotržci soglasno sprejeli na 3. tematski konferenci založnikov in knjigotržcev, so naslovili na RTV Slovenija, tiskane medije, komercialne radijske in televizijske postaje ter spletne medije.


Tako Televizija kot Radio Slovenija sicer knjigam namenjata velik del programa. Uredništvo oddaj za kulturo literaturi mesečno posveča dve monotematski oddaji (Pisave in Odprta knjiga), poleg tega o knjižnih novostih redno obveščajo v oddajah Kultura in Osmi dan. Na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS pa se o literaturi med drugim razgovorijo v oddajah S knjižnega trga, Literarni nokturno, Literarna matineja, Literarni portret in Literarni večer.

Najkonkretnejši predlogi so vezani na Radio in Televizijo Slovenija, ki naj, kot je zapisano v manifestu, knjigi, branju in celotni knjižni verigi še naprej posvečata posebno pozornost. Še posebej naj bodo pozorni na tiste ustvarjalce, založniške programe in knjižne ter revijalne izdaje, ki v slovenski kulturni krajini izpričujejo vrhunskost.
Za pogumnejše ustvarjanje oddaj o knjigah
Zlasti televizija naj bi bila pogumnejša in ustvarjalna pri oblikovanju oddaj, ki na inovativen in sodoben način nagovarjajo bralce, jih spodbujajo k branju knjig, usmerjene pa so na različne ciljne in starostne skupine bralcev. Tako bo krepila zavest posameznika o pomenu knjige za njegov intelektualni in duhovni razvoj. Predstavljanje novih knjižnih izdaj mora biti prepoznano in priznano kot informiranje o posebnih vsebinah, ki so v javnem interesu, piše v manifestu, v katerem so podani tudi konkretni predlogi.
Tudi tiskani mediji naj po manifestu pogumneje odmerjajo prostor tako s kakovostno kritiko izdanih del kot s predstavljanjem obsežne knjižne produkcije slovenskih založnikov. Področji knjige in medijske krajine, zlasti tiskanih medijev, naj v prihodnje vzpostavita partnerstvo in zavezništvo. Avtorji manifesta menijo, da so predvsem tiskani mediji pomembni za prenašanje pozitivnega sporočila o pomenu branja.
Neizkoriščen potencial komercialnih medijev
V manifestu še ugotavljajo, da imajo komercialne radijske in televizijske postaje ter spletni mediji v okviru knjižne verige zanimiv in še neizkoriščen potencial. Partnerstva med medijskimi hišami in založniki ter drugimi akterji na knjižnem trgu lahko pri nastajanju novih oddaj, povezanih s knjigo, avtorji, branjem, prinesejo korist vsem udeleženim.
Avtorji, založniki, knjigarnarji, knjižničarji in strokovnjaki s področja bralne kulture medijem vseh vrst ponujajo partnerstva v kampanjah, s katerimi se bo širila zavest o pomenu knjige in branja. Manifest zaokroža misel, da je čas za sobivanje "in knjig in medijev, za njihovo prepletanje".