O tem je obvestil tudi predsednika obeh krovnih organizacij Draga Štoka iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Rudija Pavšiča iz Slovensko kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ki sta začela iskati primerno rešitev, kako bi preprečili zaprtje knjigarne.

SSO in SKGZ sta v sklopu prizadevanj za ohranitev knjigarne iskala novega lastnika, ki bi nadaljeval dejavnost v knjigarni, ter javno finančno pomoč, s katero bi bilo knjigarni zagotovljeno nemoteno delovanje. V zvezi z morebitnim novim lastništvom sta se obrnila na slovenski založbi, ki delujeta v Trstu - Mladiko in Založništvo tržaškega tiska.

Kot je v ponedeljek poročal Radio Slovenija, organizaciji namreč ne moreta prevzeti lastništva in dejavnosti knjigarne, zato sta računali na obe slovenski založbi v Trstu.

Založbi ne moreta pomagati
Martina Kafol z Založništva tržaškega tiska je za radio povedala, da je njihov letni proračun tako nizek, da težko izdajo že od osem do deset naslovov letno, kolikor jih predvidevajo v programu.

Marij Maver iz založbe Mladika pa je povedal, da jim tržaška knjigarna prinese minimalen dohodek ter da zanjo ni prihodnosti, če se ne bo ukrepalo na drugih področjih.

Finančno rešitev sta predstavnika obeh organizacij našla v predlogu o prerazporeditvi finančne pomoči, ki jo Slovenija letno namenja slovenski narodni skupnosti. Predlagala sta redni letni prispevek za Tržaško knjigarno ter t. i. vsemanjšinsko solidarnostno pomoč.

Pozivi zamejcev in DSP-ja
Že v prvi polovici marca sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji na ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca naslovila pismo, v katerem sta ga seznanila s položajem Tržaške knjigarne in predlagala rešitve za preprečitev njenega zaprtja.

Za obstoj slovenske knjigarne v Trstu se je zavzelo tudi Društvo slovenskih pisateljev, ki je sredi marca na premierko Alenko Bratušek, ministra za kulturo Uroša Grilca in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca naslovilo pismo, v katerem nasprotuje zaprtju slovenske knjigarne v Trstu.

Kot so takrat zapisali pri DSP, slovenska ustava zagotavlja, da država skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

Tako pomembna kot slovensko stalno gledališče
Kot so še zapisali, je slovenska knjigarna v Trstu ob slovenskem gledališču v Trstu v zamejstvu ena ključnih ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa omogoča stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo.

In vendar morda še obstaja rešitev?
Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so se odzvali, da so se z ministrstvom za kulturo in javno agencijo za knjigo intenzivno vključili v reševanje nastale situacije. Minister Žmavc se je srečal s Štoko in Pavšičem ter oblikoval delovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki urada in javne agencije za knjigo. Delovna skupina je opravila pogovor z upraviteljico Tržaške knjigarne Ilde Košuta, s predsednikoma obeh krovnih organizacij ter z generalno konzulko v Trstu Ingrid Sergaš.

Urad je v okviru dolgoročne rešitve za Tržaško knjigarno določil smernice, ki predvidevajo ohranitev dejavnosti knjigarne, razširitev knjigarne na kulturni center s stalnim kulturnim programom, vključevanje ministrstva za kulturo, posebej javne agencije za knjigo, predvsem pa rešitev, ki bo usklajena s krovnima organizacijama Slovencev v Italiji. Dogovor bodo predvidoma predstavili v prvi polovici aprila na Generalnem konzulatu RS v Trstu.