Založba Dupuis je napovedala, da bodo grafični roman Spirou in Modra gorgona, ki je izzval ogorčene odzive na družbenih omrežjih, umaknili iz prodaje. V izjavi za javnost so poudarili, kako "izjemno žal" jim je, "če se je knjiga komu zdela šokantna ali ga je prizadela", češ da je bil strip narisan "na karikiran način, kot upodobitev iz nekega drugega časa".

Dodali so še, da "se bolj kot kadar koli prej zavedajo svoje moralne dolžnosti in pomena stripov", ter sklenili: "Za to napako v presoji prevzemamo vso odgovornost."

Afera se je začela šele na družbenih omrežjih
Spirou in Modra gorgona je satirična zgodba o t. i. "ekoteroristih", hitri prehrani in plastičnih odpadkih; grafični roman je izšel septembra 2023 in takrat ni nobeden od recenzentov v njem videl ničesar spornega.

Problematika se je razplamtela šele pred mesecem dni, ko je na TikToku viralno zakrožil video, v katerem je posebej izpostavljena obravnava temnopoltih ljudi in žensk. Eden od uporabnikov na družbenih omrežjih je poudaril, da so vsi belski liki upodobljeni kot ljudje, nebelski liki pa so bolj podobni opicam. Ženske so upodobljene na "hiperseksualiziran" način, praviloma z nemogoče ozkimi pasovi in bujnim oprsjem.

Zaradi odločitve založnika bo zdaj treba iz prodaje umakniti okrog 30 tisoč izvodov stripa, kar je prva taka založniška poteza v Belgiji. V Belgiji, podobno kot v Franciji, imajo grafični romani oz. stripi (bandes dessinées) status ugledne umetniške forme. Kljub temu pa ljudje prej čaščena dela v zadnjih letih vse pogosteje problematizirajo zaradi njihove rabe stereotipnih upodobitev. Leta 2011 je belgijsko sodišče sicer zavrnilo zahtevo po prepovedi stripa Tintin v Kongu, ki Afričane upodablja na izjemno rasističen način.

Pol opravičilo, pol obramba
Risar "Modre gorgone" je 81-letni Daniel Henrotin, ki uporablja umetniško ime Dany. Njegovo pojasnilo je, da je poskušal posnemati risarski slog pokojnega striparja Andréja Franquina, ki je v petdesetih in tudi še pozneje veljal za ikono.

Dany priznava, da je "naredil napako" in da "mu je resnično žal, če je koga prizadel", njegove besede povzema britanski Guardian. Poudaril je tudi, na ni imel rasističnih ali šovinističnih namer in da ni skušal zasmehovati nebelcev ali žensk. Pri tem se brani: "Ljudi sem slišal govoriti, da danes ne smemo risati na tak način. Moj odgovor je, da sta humor in karikatura v samem DNK-ju belgijske šole stripa".

Nihče ni prepovedal karikatur
Tudi nekateri drugi ugledni umetniki so se uprli ideji, da naj bi se stripi v prihodnje odpovedali karikaturam. "Strip je že avtomatično karikatura," je za časopis Le Soir komentirala Isabelle Debekker, direktorica Centra stripov v Bruslju. Obenem pa poudarja, da risarji ne smejo več stigmatizirati posameznih skupin ljudi, kot so to počeli še v osemdesetih. "Naša odgovornost je, da smo malo bolj inteligentni, pa naj gre za humor ali pa za upodobitve resničnosti."

"Žal mi je, da še vedno ne obstajajo ljudje, ki ne razumejo, kaj je problematično," je še dodala.