Letos so to Sofoklejeva Antigona, Antigona Dominika Smoleta, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena in Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma. Tematski sklop letošnjega eseja iz slovenščine nosi naslov Ženska na odru sveta.

Dijaki, ki jim je dramatika blizu, so bili nad izbiro navdušeni, drugi malo manj, so pa vsi večino del že poznali, saj so v učnem načrtu gimnazij. Mateja Petek z Gimnazije Murska Sobota: "Meni je dramatika všeč, sploh izbira letošnjih del. Torej, dve Antigoni, ki ju lahko lepo primerjamo, saj je med njima veliko razlik in podobnosti, o katerih lahko pišemo v eseju. Zanimivi sta tudi drugi dve deli, v vseh pa je pomembna vloga ženske na odru sveta, kar je zelo dobra tema." Vsa štiri dela ponujajo ne le primerjave, temveč odpirajo številna vprašanja, dileme, aktualizacije in vrednotenja, s čimer mlade spodbujajo k razmišljanju. To je značilnost klasične književnosti, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na Gimnaziji Murska Sobota: "Književnost je klasična, če ustreza trem osnovnim komponentam: če bralcu prinaša spoznavno, estetsko in etično razsežnost."

V ospredju vseh predpisanih maturitetnih del (Sofoklejeve tragedije, Smoletove drame, ki je nastala 2400 let po grškem tekstu, Ibsenove meščanske tezne drame in groteske Slavka Gruma) je ženska, ki pripada višjemu družbenemu sloju, ne Antigonama, ne Nori in Hani ničesar ne manjka. Vse pa obdaja okolje, ki jih z nefunkcionalnimi odnosi omejuje in si jih podreja; utesnjuje jih svet moških, ki mu vladajo pragmatični zakoni države ali površinske meščanske vrednote. "Pokroviteljski odnos moških do žensk se v delih izraža na drugačen način. V Antigonah se odvija v javni sferi, drugje pa se dogaja v zasebni sferi. Zdi se mi, da ta odnos izražajo s tem, da žensk ne slišijo, na njih gledajo zviška," pravi Ana Erjavec z Gimnazije Šentvid. V Sofoklejevi Antigoni nagibov in načel svoje nečakinje Kreont ne spoštuje, pri Smoletu celo večkrat pove, da se ne bo pustil usmerjati ženskam. V Gogi gre za fizično in čustveno nadvlado posiljevalca nad Hano, v Ibsenovi Nori pa mož svojo ženo nenehno obsipava s pomanjševalnicami in ljubkovalnicami, hkrati pa z nasveti, kako se obnašati, kako misliti svet okoli sebe in igrati vlogo popolne žene in matere. Izstop iz tega okolja je za junakinje nujen: pri Sofoklejevi Antigoni gre za odklon od legalnih, a neživljenjskih in krivičnih vladarjevih zakonov, pri Smoletu za Antigonino iskanje resnice in smisla ter za odmik od utvare urejenega, a avtoritarno zasnovanega družbenega in političnega življenja, v Nori za izstop iz lažno srečnega družinskega življenja brez prave ljubezni med možem in ženo, pri Hani za osvoboditev iz osebne travme in odhod iz zadušljivega mesta.

Antigoni, Nora in Hana so torej upornice, ki izstopijo iz konformističnega udobja ali ujetosti v status quo, vse se odločijo za svojo pot, ki izhaja iz njih samih. Čeprav se Antigoni borita proti oblasti, Nora proti utesnjenosti in podrejenosti v družinskem okolju, Hana pa proti posiljevalcu v zadušljivi in nasilni Gogi, njihov upor prihaja iz intimne sfere, iz etične naravnanosti, in gre v smeri iskanja smisla in samorealizacije – njihova identiteta namreč presega golo vlogo fizično, družbeno ali politično podrejene ženske v družbi ali družini. Zato imajo njihovi upori tudi družbeno komponento. Profesorica slovenščine z Gimnazije Novo mesto Natalija Petakovič: "Pri Nori in Hani se upor začne, ko se o tem jasno spregovori. To je prvi korak: spregovoriti. Nato upreti se. Upor pa je korak k spremembi. Tu lahko Noro in Hano povežemo z obema Antigonama. Obe Antigoni se upirata državni avtoriteti, oblasti in to plačata z življenjem. Norin in Hanin upor pa je v tem intimnem svetu, upor moškemu, ki ju ogroža. Upor v intimnem svetu pa bo sprožil neke spremembe tudi v družbenem okolju. To v bistvu velja za vse štiri literarne junakinje."

Kako so v svojem uporu uspešne, mladi bralci (tudi zaradi odprtih ali dvojnih koncev nekaterih dram) doživljajo vsak po svoje, prav tako so – kot je tudi prav – različni njihovi odgovori na vprašanje: katera od teh štirih ženskih dramskih likov je prva med ženskami na odru sveta? Za Katjo Jeraj z Gimnazije Šentvid je to Smoletova Antigona: "Njen vpliv, njene vrednote so najširše. Tudi Nora je pomembna z vidika emancipacije in enakopravnosti žensk, a Antigonina moralna načela, ki v ospredje postavljajo ljubezen, človečnost in to, da človek ne sledi nekim zunanjim normam, temveč samemu sebi, dosegajo ne le žensk, temveč vse ljudi." Po mnenju Kim Žilnik z iste gimnazije je lahko danes mladim vzor tudi Hana iz Dogodka v mestu Gogi, saj se posilstva dogajajo, o njih je treba (spre)govoriti in se nasilju upreti. Prva ženska na odru sveta je bila Sofoklejeva Antigona, pa poudarja maturantka Ana Erjavec, ki se ji zanimivo, da so že v antiki v središče dogajanja in razmišlja o nasprotju med moralnimi (božjimi) in državnimi zakoni postavili žensko.

Še o številnih drugih vprašanjih, ki se odpirajo pri prebiranju dram, o zgodbah in usodah številnih likov, ki se v njih pojavljajo, podobnostih in razlikah med njimi, o sporočilih besedil in njihovi aktualnosti v današnjem času in prostoru, o pisanju eseja in njegovi kompleksnosti so na Prvem programu Radia Slovenija govorili v treh oddajah Studio ob 17.00, in sicer 11., 18. in 25. aprila.