Premiera predstave bo drevi ob 20. uri v dvorani Frana Žižka v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor.

Drama Slavka Gruma (1901–1949) Dogodek v mestu Gogi spada med najboljše slovenske drame in velja za prvo dovršeno odrsko grotesko, ki napoveduje evropsko antidramo in zaseda prvo mesto v obdobju slovenskega ekspresionizma sploh. Krstno je bila uprizorjena 13. maja 1931 prav na odru mariborskega gledališča.

Besedilo, ki je vpisano v jedro slovenske dramatike
Režiser Luka Marcen (1995) se v absurdno groteskni kriminalki podaja v globočine melanholije, želja, strahov in lastnega nezavednega. "Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike. Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine. Pri izjemnih besedilih pa je seveda tako, s sabo vedno nosijo prtljago preteklih uprizoritev, spomina in teorije," je dejal režiser v pogovoru z dramaturginjo Majo Borin.

Po njegovih besedah je to Grumovo delo v skoraj 100 letih od nastanka postalo tako rekoč ponarodelo, postalo je "obči topos. In o besedilih te vrste se ob takih ali drugačnih priložnostih zelo veliko piše, objavlja. To je bilo ob pripravi na študij seveda zelo hvaležno in dobrodošlo, hkrati pa lahko začneš počasi dobivati občutek, da je o materialu in temi povedano že vse, da vsi vemo vse in da ni mogoče odkriti nič novega," je še povedal režiser v pogovoru z Majo Borin.

Marcen je lani na Mali oder mariborskega gledališča postavil predstavo Farma Orwell, s katero je požel veliko hvale. Tako se je zdaj znašel pred velikopoteznim projektom, pred katerim se po njegovih besedah tudi najizkušenejšim režiserjem zašibijo kolena. "Ko sva se z umetniškim direktorjem Drame SNG-ja Maribor Aleksandrom Popovskim začela pogovarjati o novem sodelovanju, se mi je utrnilo, da je Dogodek v mestu Gogi lahko neke vrste logično nadaljevanje fokusa, ki smo ga poskušali raziskovati v Farmi Orwell.

Sorodna novica Živalsko kraljestvo človeškemu nastavlja ogledalo

Čeprav je to seveda izrazno izrazito drugačen material, odpira vprašanja, ki me (vsaj trenutno) v ustvarjalnem smislu poudarjeno zanimajo: opazovanja družbe, še posebej pa kolektivnih družbenih premikov v neki specifični, izostreni situaciji, ki vse samoumevnosti, ki smo jih vajeni in ki naše življenje delajo varno, tako ali drugače obračajo na glavo. Poleg tega je Goga vsekakor eden tistih materialov, ki me vedno znova preganjajo in inspirirajo. Zdi se mi, da odpirajo nekaj, kar je v osnovi izjemno gledališko, zahteva tudi gledališki odgovor na življenjske probleme, ki jih odpira. Ponuja pa tudi neki prehod v ukvarjanje s človekom, z njegovim nezavednim, kar je izjemno vabljivo," je še povedal Marcen.

Kolektivni pristop k ustvarjanju predstave
Režiser je nadalje izrazil tudi veselje, da lahko uprizoritev ustvarja s številčno zasedbo, saj se mu je to zdelo za Dogodek v mestu Gogi ključno. "Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti. Zanima me, kako se mesto spremeni, ko se Hana vrne vanj, in kakšna je odgovornost Gogovcev do Haninega spomina. Pa seveda tudi obratno," je sklenil Marcen.

Številčno igralsko zasedbo sestavljajo Mateja Pucko, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić, Ana Urbanc, Minca Lorenci, Žan Koprivnik, Gorazd Žilavec, Davor Herga, Vojko Belšak, Eva Kraš, Matevž Biber, Irena Mihelič, Blaž Dolenc, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Eva Kraš in Viktor Hrvatin Meglič. Dramaturginja je Tatjana Doma, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Lara Ekar Grlj, lektorica Mojca Marič in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.