Za črtice in novele Slavka Gruma, ki so v glavnem omejene na psihoanalitično pojmovane pojave v duševnosti, je značilno, da se v njih nizajo veristični opisi, simbolne stilizacije in groteskni zarisi tesnob, zavrtosti, strahu, groze in blaznosti, pa tudi mračne erotike in osamljenosti.

Dramsko delo kot mozaik simultanih prizorov
Njegovi mladostniški deli sta Pierrot in Pierrete (1921) ter Trudni zastori (1924). Znamenita drama Dogodek v mestu Gogi, ki je bila objavljena leta 1930, z nastavki ekspresionističnega modernizma, z odmevi naturalizma in dekadence ter pobudami iz del Augusta Strindberga je ena najpomembnejših in najizzivalnejših slovenskih gledaliških stvaritev. Njen mozaik simultanih prizorov iz životarjenja s travmami obremenjenih oseb je simbolna in groteskna podoba v mori dušečega se mesteca, piše v Velikem slovenskem biografskem leksikonu osebnosti.

Slavko Grum se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1906 se je družina preselila v Novo mesto, kjer je nato preživel mladost. Ob obiskovanju rodnega kraja je pripravljal gledališke uprizoritve, resno se je začel ukvarjati tudi s pisateljevanjem.

Eksistencialna kriza, psihosomatske motnje in kokain
Maturiral je leta 1919 in se je nato kljub prigovarjanju staršev, naj gre študirat teologijo, odločil za medicino na Dunaju in za študij pridobil tudi štipendijo. Leta 1920 se je spopadal z eksistencialno krizo, trpel je za psihosomatskimi motnjami, postal je odvisen od kokaina. Ko je kriza minila, je veliko pisal.

Med vajami za uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide se je zbližal z igralko naslovne vloge Jožo Debelak, hčerko šmarskega nadučitelja, sicer pa študentko elektrotehnike. Bila mu je najpomembnejša literarna in osebna zaupnica. Leta 1926 je diplomiral in se vrnil domov.

V bolnišničnih prostorih do snovi za ustvarjanje
Konec tega leta je v ljubljanskih bolnišnicah začel opravljati obvezni staž in na lastno željo ostal v bolnišnici kot pomožni zdravnik. Kot zdravnik je bil zaposlen v bolnišnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki, kjer je pridobil gradivo za pisanje najpomembnejših del in dram. Od leta 1929 je bil splošni zdravnik v Zagorju ob Savi, kjer je deloval vse do svoje smrti v letu 1949. Gruma so pokopali v Novem mestu, tamkajšnja Knjižnica Mirana Jarca pa v posebnih zbirkah Boga Komelja hrani njegovo zapuščino.

Doprsni kip Slavka Gruma, ki stoji na Staretovem trgu v Šmartnem pri Litiji, je delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Govornica na prireditvi ob njegovem odkritju je bila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc.

Sicer pa je na Glavnem trgu v Novem mestu še do konca avgusta na ogled razstava na prostem, ki jo je tamkajšnja Knjižnica Mirana Jarca pripravila ob letošnji 120-letnici Grumovega rojstva.